Vasile Stănescu - »Bela moč mleka« mleko, prehranski rasizem in »Alt-right« (drugi del)
Vasile Stănescu - »Bela moč mleka« mleko, prehranski rasizem in »Alt-right« (drugi del)

»Bela moč mleka«: mleko, prehranski rasizem in »alt-right« (drugi del)

Do prvega dela članka »Bela moč mleka«: mleko, prehranski rasizem in »alt-right« lahko dostopate s klikom na to povezavo.

Tretji del: »Sojin poženščenec«

Trdim, da je mogoče zaznati podobnost med sedanjostjo in obdobjem v ameriški zgodovini, ko je beli delavski razred na skrb zbujajoče nižanje plač in naraščajoče priseljevanje odgovoril s sklicevanjem na prehranjevanje z mesom in mlečnimi izdelki. V obeh primerih so se bele_i državljanke_i čutile_i ogrožene zaradi različnih dejavnikov (kot so nižanje plač, spremembe v rasni sestavi prebivalstva in zaskrbljenost nad priseljevanjem) in se na te strahove deloma odzvale_i z resnimi pozivi k (javnemu) uživanju živalskih proizvodov z namenom potrditve lastne bele identitete, možatosti in patriotizma. Na začetku 20. stoletja in v 21. stoletju lahko opazimo podoben trend uveljavljanja pravice do konzumiranja živalskih proizvodov kot »vmesnega koraka« do privilegijev, povezanih z raso, spolom, družbenim razredom in državljanstvom. Ta identiteta se uveljavlja zlasti proti domnevnemu »drugemu«, ki naj ne bi bil možat, bel ali vreden državljanstva. Čeprav so se omenjena protimigrantska nagnjenja v 20. stoletju kazala kot strah pred priseljevanjem iz Kitajske v ZDA in se zdaj kažejo kot strah pred priseljevanjem iz Mehike, se še vedno pojavljajo podobni vzorci, povezani s prehrano. Med zadnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA so na primer zagovorniki_ce Donalda Trumpa trdile_i, da bi neizglasovanje Trumpa vodilo k »tovornjakom mehiških tacosov na vsakem koraku«. Ta argument govori o nenehnem prepletanju strahov glede prehrane, rase in državljanstva (Gutierrez). Pripadniki_ce Alt-right žalijo nesomišljenice_ke s priljubljeno desničarsko žaljivko »sojin poženščenec« (s katero namigujejo na feminilnost subjekta kot posledice njegovega konzumiranja sojinih izdelkov): pomanjkljivo konzumiranje mleka in mesa torej uporabljajo za izpodbijanje možatosti (Sommer). Izraz »sojin poženščenec« je, drugače povedano, posodobljena različica izraza »poženščen rižejedec«, ki v enem presečnem izrazu združuje strahove, povezane z moškostjo in prehrano.

Poleg primerov zgodovinskih in sodobnih raziskav izpostavljam dela strokovnjakinj_kov iz akademskih krogov ter nutricionistične in medicinske stroke, na katera se sklicujejo omenjene skupine alt-right in ki jih navajajo kot »dokaz« svojih stališč. O trendu belih supremacistk_ov v ZDA, ki navajajo raziskave o laktozni toleranci in rasi, poroča The New York Times:

Raziskovalke_ci ugotavljajo, da navidezna znanstvena osnova za superiornost belske rase lahko poglobi rasno zamero belih Američank_ov, ki se za svoje navidezne socialne težave nagibajo k obtoževanju nebelih priseljenk_cev in Afroameričank_ov. To je lahko učinkovitejša strategija od banalnega sklicevanja na plemenskost, in sicer predvsem za pridobivanje demografske skupine izobraženih ljudi, ki so ciljna skupina skrajnih desničark_jev (Harmon, Why White Supremacists Are Chugging Milk).

Grafika iz članka z naslovom Archeology: The Milk Revolution (slika 1), ki je bil objavljen v reviji Nature Magazine [10], ponudi podobne, četudi manj skrajne argumente od Cookovih o laktozni toleranci kot evolucijski prednosti (Curry):

Slika 1: Žarišča laktaze. Curry, Archeology: The Milk Revolution.
Slika 1: Žarišča laktaze. Curry, Archeology: The Milk Revolution.

Posnetek zaslona na sliki 2 (vir v angleščini) prikazuje pogovor s spletnega foruma 4chan, ki je v domeni »alt-right« (v opozorilo: besedilo vključuje rasistične izjave).

Slika 2: Spletni forum 4chan (povzeto po Swerdloffu).
Slika 2: Spletni forum 4chan (povzeto po Swerdloffu).

Jasno je, da so desničarke_ji prikazani grafikon reproducirale_i in uporabile_i z namenom utrjevanja lastne ideologije. Ne trdim, da je članek v reviji Nature Magazine botroval alt-right ali njihovi ideologiji, temveč da desničarke_ji aktivno berejo, navajajo in razpravljajo o raziskavah na temo laktozne tolerance z namenom iskanja intelektualne in znanstvene osnove za svoj svetovni nazor. Na rasističnih spletnih straneh in spletnih straneh alt-right so objavljeni številni članki o laktozni toleranci in domnevnih evolucijskih prednostih te ter povezavah z etničnimi skupinami in rasami. Publikacija, ki zagovarja »rasni realizem« in »zaščito belske identitete« (About Us) American Renaissance, vključuje periodične objave člankov o laktozni toleranci, evoluciji in rasi. Nekateri primeri naslovov člankov iz revije so »Kmetijstvo povezano s spremembami v starodavni Evropi« (Zimmer); »Imaš mleko? Zahvali se svojim evropskim prednikom« (Got Milk?), »Kako so Evropejci v času evolucije pridobili belo polt« (ki se nanaša na laktozno toleranco: Gibbons), pa tudi omenjeni članek v reviji Nature Magazine (Curry), ki je bil objavljen v prvotni obliki, vključno z grafikonom. Postaja jasno, da je prepričanje o zmožnosti prebavljanja laktoze skupaj s kulturno prakso udomačevanja živali in konzumiranjem mesa nova (oziroma morda bi moral reči stara) psevdoznanstvena utemeljitev alt-right za domnevno superiornost belk_cev.1Stvar razprave je, v kolikšni meri skrajna desnica uporablja ali zlorablja določene raziskave o laktozni toleranci in rasi (Harmon, Why White Supremacists Are Chugging Milk). V vsakem primeru je jasno, da so se raziskovalci_ke na uporabo svojih raziskav s strani skrajne desnice odzvali_e prepočasi. Amy Harmon piše o svoji odločitvi za članek na to temo v reviji New York Times:

N., temnopolti srednješolec iz mesta Winston-Salem v ameriški zvezni državi Kalifornija, se ne pojavi v mojem članku na četrtkovi naslovnici, ki govori o tem, kako počasni so genetiki pri odzivanju na navajanje njihovih raziskav s strani belih skrajnežev (opomba: N.-jevo polno ime smo izbrisali zaradi možnosti spletnega nadlegovanja).

Toda šele anekdota o tem, kako se je prejšnjo pomlad trudil najti vire, s katerimi bi ovrgel trditve svojih belih sošolcev_k o tem, kako so se Evropejci_ke razvili_e v Afričanom_kam intelektualno superiorna bitja, me je spodbudila, da sem vztrajal, čeprav sem se kdaj počutil, kot da mi bo razneslo glavo (Harmon, Could Somebody Please Debunk This).

Zaključek: bela moč mleka

Nazadnje je treba razumeti tudi ponavljajočo se uporabo belega mleka kot simbola čistosti bele rase. Na primer v uvodni sceni filma Neslavne barabe (Inglourious Basterds) režiserja Quentina Tarantina pitje mleka simbolizira zavezanost nacističnega vojaka rasni čistosti (Neslavne barabe, 2009). Podobno je tudi v predzadnjem prizoru filma Get Out režiserja Jordana Peela: prizor dekleta, ki spije velik kozarec belega mleka, sporoča občinstvu, da tudi ona sama verjame v prevlado belcev. Peele, ki ne pije mleka, v intervjuju razloži, da prizor črpa prav iz alt-right, ki uporablja mleko kot simbol za prevlado belcev:

Nekaj groznega je na mleku … Pomislite! Pomislite na to, kaj počnemo. Mleko je nekako ogabno … Ta prizor [v katerem njegovo belopolto dekle pije mleko] je eden mojih najljubših … je kot eden izmed trenutkov v dobrem skeču »Key & Peele«, ko se zaveš, da je to tisto pravo, ki bo delovalo. Prizor je brez dialoga – je le čudovit, psihotičen trenutek, takšen, ki me običajno navduši v filmih (Yamato).

Povezavo med belostjo, spolom, čistostjo in mlekom najnazorneje prikazuje samoironična spletna stran »White Power Milk« (slov. Bela moč mleka). Stran, ki jo je ustvaril multietnični performer Nate Hill, prikazuje mlade in domnevno bogate belke, ki v tržne namene mleko grgrajo in izpljunejo (slika 3). Privlačnost postopka je opisana na sami spletni strani:

White Power Milk privabi številne s pomirjujočim zagotovilom, da je naše mleko najčistejše mleko na trgu. Toda naše stranke se k nam vračajo še zaradi nečesa neujemljivega in   neizrekljivega. Ustvarjamo namreč izbrano pijačo, ki ni samo bolj zdrava za vaše telo, ampak predstavlja tudi kulturni presežek. Mleko, ki je na voljo v vaši lokalni trgovini, sicer izpolnjuje vladne standarde kakovosti (USDA), vendar so ti standardi določeni z najmanjšo še dovoljeno stopnjo neoporečnosti. Zaslužite si le najboljše (Hill).

Slika 3: Fotografija s spletne strani White Power Milk (Hill).
Slika 3: Fotografija s spletne strani White Power Milk (Hill).

Spletna stran spodbuja obiskovalce_ke k izbiri ženske za grgranje njihovega mleka (slika 4); ob vsaki ženski je naveden seznam s podatki, ki vključujejo njeno poreklo, stan in stopnjo izobrazbe. Za Noro spletna stran navaja poreklo: »Potomka družine Newhouse (založništvo)«; stan: »samska, nikoli poročena« in izobrazbo: »Phillips Academy« (srednja šola) in »Univerza Harvard« (Hill).

Slika 4: Ženske, izbrane za grgranje mleka (Hill).
Slika 4: Ženske, izbrane za grgranje mleka (Hill).

Hill trdi, da je ustvaril spletno stran, ki jasno pokaže povezavo med raso in spolom:

Gre za rasno satiro, ki črpa navdih iz prepričanja nekaterih, da so bele ženske boljše od vseh drugih in imajo posebne prednosti, ki jih druge rase nimajo … Ljudje so prepričani, da so bele ženske zvestejše, imajo večji libido in so bolj poslušne. Ker se tudi v oglaševanju uporablja bele ženske za večanje privlačnosti izdelkov, sem pomislil, da bi bila dobra satira, če bi se vprašali: »Kaj če bi lahko izboljšale tudi okus mleka?« (Read).

Najbolj povedna plat Hillovega projekta je dejstvo, da ljudje niti ne doumejo, da gre za parodijo, in sicer niti tisti_e, ki pišejo protestna pisma, niti desničarji_ke, ki pišejo v njegovo podporo. Mleko in belska prevlada sta se v ameriški domišljiji prepletla do te mere, da ljudje verjamejo v obstoj »Bele moči mleka« kot dejanskega tržnega izdelka, ne glede na njihovo mesto v političnem spektru (Miller; Read; Leisure).

Tudi Anne McClintock je na podoben način predstavila blagovno znamko Ivory soap kot simbol rasne čistosti, saj naj bi ustrezala meriloma čistosti in beline. McClintock piše (v zvezi z milom in kolonializmom):

Kult doma in novi imperializem sta našla v milu popoln medij. Vrednote srednjega razreda – monogamija (»čisti« seks, ki ima vrednost), industrijski kapital (»čisti« denar, ki ima vrednost), krščanstvo (»očiščenje v krvi jagnjeta«), razredni nadzor (»čiščenje masovne neočiščenosti«) in imperialistično civilizacijsko poslanstvo (»očiščenje in oblačenje divjakov«) – so našle utelešenje v enem samem gospodinjskem izdelku. Oglaševanje mila, zlasti kampanja za milo Pears, je prevzelo vodilno vlogo v britanski blagovni kulturi in njenem poslanstvu civiliziranja (129).

Tudi sam trdim, da je mleko podobno kot milo postalo blagovni fetiš, ki simbolizira kolonialno fantazijo o rasni čistosti. Toda k temu dodajam, da omenjena poteza ni popolnoma nova, saj so že v 19. in zgodnjem 20. stoletju zaradi podobnih strahov pred priseljevanjem in upadanjem belskega delavskega razreda prehrana, meso in predvsem mleko postali glavno sredstvo za uveljavljanje belskega privilegija in državljanstva. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so se ti pogledi opirali na vse bolj uveljavljeno psevdoznanost, ki si je skozi prehrano prizadevala za normalizacijo in naturalizacijo rasističnih dognanj. Menim, da smo še danes priča naturalizaciji dognanj o prehrani in rasi, zlasti v povezavi z laktozno intoleranco, na katero se sklicujejo in si jo prilaščajo belke_ci kot znanstveno utemeljitev svojih pogledov na svet, podobno kot v 19. stoletju. Nazadnje menim, da ta skupna osredotočenost na mleko kot predmet proučevanja ni samo posledica domnevne povezave mleka z raso in laktozno intoleranco, ampak tudi ikonične podobe mleka oziroma vidnih lastnosti, ki so jih umetniki_ce neizbežno uporabili_e za vzbujanje »belosti« in »čistosti«.

Najpogostejši odziv na desničarke_je in njihovo uporabo mleka kot simbola rasne čistosti je, da se te_i šalijo in da »trolajo« liberalno Ameriko, saj naj ne bi bili iskrene_i v svojih prepričanjih in torej njihovim dejanjem ne bi smele_i pripisati niti globljega pomena niti kulturnega vpliva. Pisec za revijo Wired o splošnem kritičnem odzivu:

»Ne hrani trolov« ostaja ključno vodilo na internetu, saj je njihov obstoj odvisen od vaših odzivov. Če jih ignorirate, izgubijo vso moč … Ta neorganizirana vojska trolov, ki domuje v ekstremističnih kotičkih družbenih omrežij, forumov 4chan in Reddit, sočasno z memi, ki mejijo na militaristično propagando, uporablja novo taktiko prisvajanja vsakdanjih objektov, kot je mleko … kot simbola nadvlade belk_cev (Ellis).

Na nek način je resnica v tem: in sicer, kot je izjavil eden od protestnikov belih nacionalistov v mestu Charlottesville v Virginiji, da se je na shodu belih nacionalistk_ov le »pretvarjal«, da je rasist (Hunt). Tako nekako pripadniki_ce alt-right zares verjamejo v to, kar govorijo in delajo (nekdo, ki se na sovražnem shodu pretvarja, da je beli nacionalist, je dejansko beli supremacist), vendar hkrati trdijo, da ne verjamejo v to, v kar dejansko verjamejo. Čeprav vpogled v razloge za to vedenje presega tematiko tega članka, lahko rečemo, da je privlak alt-right-a prav v tej zmožnosti sočasne vere in zanikanja rasistične ideologije, ki jo podpira alt-right. Alice Marwick kritično zapiše: »Ironija ima strateško moč. Ljudem omogoča sočasno zanikanje in pripadnost skrajnodesničarskim načelom« (Wilson; Marwick in Lewis). Kot je razvidno iz objav člankov o porabi mleka v povezavi z raso na spletnih straneh American Renaissance, 4chan in drugih belskih nacionalističnih spletnih straneh, alt-right in druge skupine belskih supremacistov_k resnično verjamejo, da znanstvene raziskave o mleku in živalskih proizvodih utemeljujejo belsko nadvlado, četudi se pretvarjajo, da stvari ne jemljejo resno. Prav tako komentarji v reviji Wired in drugje zanemarjajo zgodovinski in sedanji kontekst teh razprav. Razprave o konzumiranju živalskih proizvodov, rasi, spolu in kolonializmu niso niti nove niti omejene na meme desničark_jev, temveč predstavljajo dolgotrajna in ponavljajoča se prepričanja o prehrani, rasi in pojmovanju moškosti. V nasprotju z mnenjem nekaterih posvečanje tem vprašanjem ne »hrani trolov«, temveč pomeni začetek resnega akademskega raziskovanja še vedno premalo teoretično utemeljene povezave med konzumiranjem živalskih proizvodov in »belim državljanskim privilegijem« (DuPuis). Z drugimi besedami, odločitev desničark_jev za uporabo mleka kot simbola za belski ponos ni zgolj neumesten in nerazumljiv meme, temveč gre za uporabo več kot stoletje starega in še vedno trajajočega psevdoznanstvenega prepričanja o uživanju živalskih proizvodov kot osnovi kolonialne moči, moškosti in belske nadvlade.

Viri prvega in drugega dela besedila

prevod: Nataša Pucelj

Vasile Stănescu
Vasile Stănescu
+ posts

Vasile Stănescu je doktoriral na oddelku za Moderno misel in literaturo (MTL) na univerzi v Stanfordu. Je izredni profesor komunikacijskih ved na univerzu v Mercerju. Stănescu je glavni sourednik serije knjig z naslovom Critical Animal Studies, ki jo izdaja založba Rodopi/Brill. Je avtor več kot dvaindvajsetih strokovnih publikacij na temo kritičnih animalističnih študij; njegove prispevke je mogoče najti v publikacijah kot so American Behavioral Scientist, Liberazioni – Rivista di critica antispecista, Journal für kritische Tierstudien, The Journal of Culture, Animal Studies Journal, and the Journal for Critical Animal Studies. Stănescujevo raziskovanje je bilo pripoznano s strani The Woods Institute for the Environment, Minding Animals International, The Andrew Mellon Foundation, the Culture and Animals Foundation, the Institute for Critical Animal Studies, Institutul Cultural Român (Institute for Romanian Culture) ter mnogih drugih.

Tags:, , , , , , , , , , , , ,
Share

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *