Ne bo tekla kri
Aljaž Krivec o filmu Gunda, ki je prepričljiv, ker razume, da vprašanje človekove uporabe drugih živali ni zgolj krvavo početje, temveč je vanj vpisana globlja zareza, globlja travma.
Aljaž Krivec o filmu Gunda, ki je prepričljiv, ker razume, da vprašanje človekove uporabe drugih živali ni zgolj krvavo početje, temveč je vanj vpisana globlja zareza, globlja travma.
“V Sramoto so vpletena praktično vsa »velika vprašanja«, povezana z nečloveškimi živalmi, ne da bi se ob tem porajal občutek, da so vsiljena od zunaj. To ni roman digresij, esejističnih ekskurzov; (filozofski) problemi tu niso nekaj, kar je treba (šele) prepoznati, ampak nekaj, kar je, obstaja – trdno zlito z vsakdanjo prakso.”
V pričujočem besedilu Aljaž Krivec pod drobnogled vzame romaneskni prvenec Orlanda Uršiča z naslovom Gosposka, mater si ozka, v katerem je eden od motivov tudi klavnica oz. delo v klavnico. Nekaj besed je namenjenih tudi filmu Zapelji me, ki je nastal po motivih romana.
Primerjalna analiza obravnava pesmi Josipa Murna, Katje Plut in Wisławe Szymborske, v katerih vstopamo v človeško smrt (tudi) skozi perspektivo nečloveške živali. V središču analize je vprašanje (ne)zmožnosti pričevanje nečloveške živali oziroma predpostavk in posledic, povezanih z (impliciranimi) odgovori na to vprašanje.
Avtor vzame pod drobnogled kratkoprozno zbirko Andreja Makuca: Oči, ki je pred nekaj leti ob izboru za Cankarjevo tekmovanje, povzročila pravi pravcati škandal. Je knjiga res škandalozna? In če ni: čemu škandal?
Kako “človeški” je Flush, naslovni in osrednji (nečloveški) protagonist na različne načine spregledanega romana Virginie Woolf? Se je sploh mogoče izogniti antropomorfizaciji nečloveških živali v literarnih delih? Predvsem pa: ali je antropomorfizacija zares težava?
Ob ponatisu spregledanega romana Nož in jabolko (Ivanka Hergold) se avtor prispevka sprašuje o možnostih branja skozi prizmo kritične animalistike.
Jurčičev Deseti brat na razpotjih med predmodernim in modernim, urbanim in ruralnim, pa še nekaj besed o lovu, odnosnosti in ekofeminizmu.
Melanie Joy je socialna psihologinja, ki je bržkone najbolj znana po vpeljavi pojma karnizem, v pričujočem članku pa avtor obravnava njeno najnovejšo knjigo: Vegan Matrix (2020).
Aljaž Krivec vzame pod drobnogled “živalske” spise Frana Erjavca ter raziskuje meje med literarnim in znanstvenim, verskim in scientističnim. Kje se končata ekologija in velferizem in kje se začne etika živali?