Tomaž Grušovnik ob razstavi “Die Evolutionsbremse” Tima Prezlja razmišlja o vprašanju poskusov na ne-ćloveških živalih, ki bi jih umetniško delo problematiziralo. Mu to uspe ali z metodo zrcaljenja le perpetuira prevladujočo ideologijo? Kaj so lahko pasti in zanke umetnosti, ki si zadaja nalogo prevpraševanja človeško-živalskih odnosov?
Lahko dve osebi sanjata iste sanje – in ali lahko skupno izkustvo v sanjskem prostoru spremeni tukajšnja razmerja? Je duša nekaj človeškega ali pomeni svojevrstno istost v vseh bitjih?
Leta 2021 je izšla nova knjiga Glena Merzerja, namenjena kritičnemu pretresu konvencionalnega pristopa k vprašanju podnebnih sprememb. Kaj je v kritiki uspelo in kaj malo manj pa v pričujočem besedilu.
Analiza kratkega filma Bik (2019) pokaže, da gre za enega redkih redkih slovenskih (kratkih) filmov, ki jih je mogoče razumeti kot intersekcijsko obravnavo delavskih pravic in pravic nečloveških živali, pri čemer uspe zarisati neko novo, čezvrstno etiko.
Refleksija kratkega filma Animot (2021) režiserke Juliane Moska, ki ponudi številne vstopne točke za razumevanje sistemskih značilnosti bivanja neljudi v okoljih, ki jih bistveno zaznamuje človek, čezvrstnosti subjektivnosti ter nasilja kot podstati človeškega odnosa do neljudi.
Ameriška literarna teoretičarka in borka za pravice živali Laura Wright je v letu 2015 izdala knjigo The Vegan Studies Project v kateri je predlagala uvedbo discipline “veganske študije”. O tem kakšna je lahko usoda tovrstnih študij, o njihovih implikacijah ter seveda o strukturiranosti same knjige je pisal Aljaž Krivec.
Razlogi za nastanek pričujočega razmisleka o pripovedki Zaznamovana Brede Smolnikar so najmanj trije. Prvi je ta, da v njej poleg človeških protagonistk_ov nastopajo tudi nečloveške živali (race in druge domače živali).
