Neznosna prehodnost duše
Lahko dve osebi sanjata iste sanje – in ali lahko skupno izkustvo v sanjskem prostoru spremeni tukajšnja razmerja? Je duša nekaj človeškega ali pomeni svojevrstno istost v vseh bitjih?
Kako so Gatesovi hodili na festivale
Leta 2021 je izšla nova knjiga Glena Merzerja, namenjena kritičnemu pretresu konvencionalnega pristopa k vprašanju podnebnih sprememb. Kaj je v kritiki uspelo in kaj malo manj pa v pričujočem besedilu.
Bik – kratki igrani film na preseku med pravicami delavstva in nečloveških živali
Analiza kratkega filma Bik (2019) pokaže, da gre za enega redkih redkih slovenskih (kratkih) filmov, ki jih je mogoče razumeti kot intersekcijsko obravnavo delavskih pravic in pravic nečloveških živali, pri čemer uspe zarisati neko novo, čezvrstno etiko.
Prostor živali, prostor filma
Refleksija kratkega filma Animot (2021) režiserke Juliane Moska, ki ponudi številne vstopne točke za razumevanje sistemskih značilnosti bivanja neljudi v okoljih, ki jih bistveno zaznamuje človek, čezvrstnosti subjektivnosti ter nasilja kot podstati človeškega odnosa do neljudi.
Ob veganskih študijah Laure Wright
Ameriška literarna teoretičarka in borka za pravice živali Laura Wright je v letu 2015 izdala knjigo The Vegan Studies Project v kateri je predlagala uvedbo discipline “veganske študije”. O tem kakšna je lahko usoda tovrstnih študij, o njihovih implikacijah ter seveda o strukturiranosti same knjige je pisal Aljaž Krivec.
Težave s stvarnostjo v Zaznamovani, pripovedki Brede Smolnikar
Razlogi za nastanek pričujočega razmisleka o pripovedki Zaznamovana Brede Smolnikar so najmanj trije. Prvi je ta, da v njej poleg človeških protagonistk_ov nastopajo tudi nečloveške živali (race in druge domače živali).
Ouidina animalistična drža v življenju in delih
Ouida niti ni imela otrok, niti se ni poročila, temveč je poosebljala alternativno podobo emancipirane ženske. Čas, ki ga je preživljala v družbi svojega pasjega krdela, je namenila pisanju številnih romanov, kratkih zgodb in esejev, boju proti vivisekciji in ljubezni do živali, predvsem psov.
Da bo volk sit in … cel!
Tanja Badalič vzame pod drobnogled razvoj zgodbe o Rdeči kapici ter njej pripadajoči recepciji. Kaj vse se je spremenilo? In še pomembneje: kako je slavno besedilo vplivalo na razumevanje volka v naši družbi?
Ronja, razbojnica, ki ropa (življenja) živali(m)
Tanja Badalič vzame pod drobnogled klasično delo Astrid Lindgren. Kako se vanj vpisujejo nečloveške živali? Kakšna je v njem obravnava uporabe drugih živih bitij?
Prisotnost z odsotnostjo
Ob pesniški zbirki roko razje Vesne Liponik se ne pojavi zgolj vprašanje prisotnosti nečloveških živali, temveč tudi odsotnosti, ki paradoksalno implicira njeno prisotnost kot avtonomnega bitja.