Med petimi nominiranci za Oskarja za tujejezični film se je letos znašel tudi Io, film znanega poljskega režiserja Jerzyja Skolimowskega, ki ne skriva simpatije do francoske klasike Srečno, Baltazar. Uspe parirati predhodniku in ali to sploh želi? Kje so meje antropomorfizacije v filmu?
Tanja Badalič vzame pod drobnogled glasbo zasedbe Bakalina Velika. Kako se v skladbah etno skupine (znane po besedilih v narečju kraja Čadrg) zrcalijo narava in nečloveške živali?
Tomaž Grušovnik ob razstavi “Die Evolutionsbremse” Tima Prezlja razmišlja o vprašanju poskusov na ne-ćloveških živalih, ki bi jih umetniško delo problematiziralo. Mu to uspe ali z metodo zrcaljenja le perpetuira prevladujočo ideologijo? Kaj so lahko pasti in zanke umetnosti, ki si zadaja nalogo prevpraševanja človeško-živalskih odnosov?
Lahko dve osebi sanjata iste sanje – in ali lahko skupno izkustvo v sanjskem prostoru spremeni tukajšnja razmerja? Je duša nekaj človeškega ali pomeni svojevrstno istost v vseh bitjih?
Leta 2021 je izšla nova knjiga Glena Merzerja, namenjena kritičnemu pretresu konvencionalnega pristopa k vprašanju podnebnih sprememb. Kaj je v kritiki uspelo in kaj malo manj pa v pričujočem besedilu.
Analiza kratkega filma Bik (2019) pokaže, da gre za enega redkih redkih slovenskih (kratkih) filmov, ki jih je mogoče razumeti kot intersekcijsko obravnavo delavskih pravic in pravic nečloveških živali, pri čemer uspe zarisati neko novo, čezvrstno etiko.
Refleksija kratkega filma Animot (2021) režiserke Juliane Moska, ki ponudi številne vstopne točke za razumevanje sistemskih značilnosti bivanja neljudi v okoljih, ki jih bistveno zaznamuje človek, čezvrstnosti subjektivnosti ter nasilja kot podstati človeškega odnosa do neljudi.