Ameriška literarna teoretičarka in borka za pravice živali Laura Wright je v letu 2015 izdala knjigo The Vegan Studies Project v kateri je predlagala uvedbo discipline “veganske študije”. O tem kakšna je lahko usoda tovrstnih študij, o njihovih implikacijah ter seveda o strukturiranosti same knjige je pisal Aljaž Krivec.
Razlogi za nastanek pričujočega razmisleka o pripovedki Zaznamovana Brede Smolnikar so najmanj trije. Prvi je ta, da v njej poleg človeških protagonistk_ov nastopajo tudi nečloveške živali (race in druge domače živali).
Ouida niti ni imela otrok, niti se ni poročila, temveč je poosebljala alternativno podobo emancipirane ženske. Čas, ki ga je preživljala v družbi svojega pasjega krdela, je namenila pisanju številnih romanov, kratkih zgodb in esejev, boju proti vivisekciji in ljubezni do živali, predvsem psov.
Tanja Badalič vzame pod drobnogled razvoj zgodbe o Rdeči kapici ter njej pripadajoči recepciji. Kaj vse se je spremenilo? In še pomembneje: kako je slavno besedilo vplivalo na razumevanje volka v naši družbi?
Tanja Badalič vzame pod drobnogled klasično delo Astrid Lindgren. Kako se vanj vpisujejo nečloveške živali? Kakšna je v njem obravnava uporabe drugih živih bitij?
Ob pesniški zbirki roko razje Vesne Liponik se ne pojavi zgolj vprašanje prisotnosti nečloveških živali, temveč tudi odsotnosti, ki paradoksalno implicira njeno prisotnost kot avtonomnega bitja.
Aljaž Krivec vzame pod drobnogled pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Alenka Jovanovski). Ob pripoznanju njene intersekcionalne podstati in ekološke drže odkriva tudi njene izpeljave vprašanja (nečloveških) živali.