Aljaž Krivec vzame pod drobnogled “živalske” spise Frana Erjavca ter raziskuje meje med literarnim in znanstvenim, verskim in scientističnim. Kje se končata ekologija in velferizem in kje se začne etika živali?
O gladkem drsenju in zdrsih pesniške zbirke Ljubav reče greva Nine Dragičević.
Članek se odziva na performans ruskega umetnika, Petra Davidčenka, v katerem je performer pojedel živega netopirja ter si prizadeva za analizo umetniškega dejanja samega, kot tudi konteksta, v katerem se pojavlja in odzivov, ki ga je bilo deležno.
Karmen Jordan raziskuje način, na katerega se v Čas koz, klasiko makedonske literature (Luan Starova), vpisuje vprašanje nečloveških živali.
Dokumentarni film Kedi (2016) vzame pod drobnogled življenje prostoživečih in zunanje-notranjih mačk v Istanbulu, ki v mestu predstavljajo posebno poglavje, najsi gre za njihovo visoko število ali poseben odnos, ki ga gojijo s človeškimi prebivalci_kami mesta.
Francoski film Krvavo mleko (2017) vkoraka globoko v vprašanje smrti živali, sprememb v živinoreji in mlečnopredelovalni industriji, obenem pa izrisuje usodo sodobnega kmeta in vprašanje epidemije.
Presnojedi blues Aleksandra Cepuša (Actona) pod drobnogledom. Par besed o karnizmu in kako se mu godi pod Actonovo vladavino (odgovor: slabo).