Kritične animalistične študije so polje, ki na kritičen način naslavlja medvrstna razmerja, pri čemer se povezujejo z drugimi osvobodilnimi boji ter združujejo teorijo in prakso (v katero neizogibno sodi tudi veganstvo!). Izhajajo iz ideje totalne osvoboditve in zagovarjajo radikalno drugačno, nehierarhično in solidarnostno zastavitev družbe.
Charlotte Lim piše o preseku med feminizmom in specizmom: “»Živeti v skladu z etiko, pomeni biti feminist_ka, biti feminist_ka pa pomeni biti vegan_ka,« je sklep, do katerega sem prišla, ko sem se soočila z grozljivim izvajanjem nasilja nad »rejnimi« živalmi. “
Ali golo pozivanje k veganstvu, ne da bi ob tem upoštevale_i širše politično-ekonomske okoliščine ter problem institucionaliziranega specizma zadostuje? Richard J. White meni, da ne. (DRUGII DEL)
Ali golo pozivanje k veganstvu, ne da bi ob tem upoštevale_i širše politično-ekonomske okoliščine ter problem institucionaliziranega specizma zadostuje? Richard J. White meni, da ne. (PRVI DEL)
“Kljub vsem prizadevanjem v večini kritičnih medijskih in komunikacijskih prostorov akademskega okolja (revije, konference, univerzitetni programi, viri financiranja) še ni videti eksperimentiranja s t. i. »animal turnom« oziroma z vključevanjem kritičnih pristopov k temi zatiranja živali v preučevanje medijske etike, reprezentacije, učinkov ali razmerij moči.”
Dober mesec dni po objavi videoposnetka, ki so ga posnele_i aktivistke_i društva AETP, se odzivi nanj še vedno kopičijo, aktivistke_i pa so že objavile_i novi, daljši videoposnetek, ki so ga najprej posredovale_i UVHVVR in nekaterim medijem.
Miklavž Komelj se v članku ukvarja z brošuro Mihaela Stojana Miloserčnost do žival (1846, ponatis 1849), izdane v okviru gibanja proti mučenju živali, ki se je v slovenskem prostoru začelo uveljavljati od leta 1845 naprej. (DRUGI DEL)
Miklavž Komelj se v članku ukvarja z brošuro Mihaela Stojana Miloserčnost do žival (1846, ponatis 1849), izdane v okviru gibanja proti mučenju živali, ki se je v slovenskem prostoru začelo uveljavljati od leta 1845 naprej. (PRVI DEL)
Avtorica je na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter filozofskega diskurza v članku obravnavanala izbrane tekste poezije Tomaža Šalamuna v luči zoopoetike (drugi del).
Avtorica je na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter filozofskega diskurza v članku obravnavanala izbrane tekste poezije Tomaža Šalamuna v luči zoopoetike (prvi del).