Prvi del prevoda besedila s področja človeško-živalskih študij. Katharina Weiss in Jens Tuider razmišljata o etiki živali in natančneje o pojmu spoštovanja. Je aplikabilen tudi na neljudi?
Jelka Kernev Štrajn reflektira delo in misel Jureta Detele, bistvene figure za naše razmišljanje o nečloveških živalih. V drugem delu besedilu raziskuje presečišča med pesnikom in Derridajevo pozno filozofijo.
Jelka Kernev Štrajn reflektira delo in misel Jureta Detele, bistvene figure za naše razmišljanje o nečloveških živalih. V prvem delu besedilu si zastavi vprašanje o razumevanju pojma sublimnega pri pesniku.
Drugi del besedila Suzane Marjanić o performativni umetnosti Tajči Čekada, ki ponuja nove in vznemirljive vstopne točke skozi prizmo kritičnih animalističnih študij.
Prvi del besedila Suzane Marjanić o performativni umetnosti Tajči Čekada, ki ponuja nove in vznemirljive vstopne točke skozi prizmo kritičnih animalističnih študij. (prvi del)
Richard Twine obravnava koncept »živinorejsko-industrijskega kompleksa« Barbare Noske (1989) z namenom njegovega razvoja in opredelitve kot ključnega organizacijsko analitičnega okvira in načina raziskovalnega sodelovanja na področju kritičnih animalističnih študij (KAŠ). Drugi del.
Richard Twine obravnava koncept »živinorejsko-industrijskega kompleksa« Barbare Noske (1989) z namenom njegovega razvoja in opredelitve kot ključnega organizacijsko analitičnega okvira in načina raziskovalnega sodelovanja na področju kritičnih animalističnih študij (KAŠ). Prvi del.
Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (DRUGI DEL)
Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (PRVI DEL)
Članek na presečišču ekofeminizma in ekokinematografske proizvodnje opredeli nekatera odnosna stičišča med človekom in naravo ter moškim in žensko, objektivizacijo žensk in narave ter tesno povezavo med ekološkimi feminizmi in etiko skrbi, ki vključuje več kot človeka. (DRUGI DEL)
