Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (DRUGI DEL)
Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (PRVI DEL)
Članek na presečišču ekofeminizma in ekokinematografske proizvodnje opredeli nekatera odnosna stičišča med človekom in naravo ter moškim in žensko, objektivizacijo žensk in narave ter tesno povezavo med ekološkimi feminizmi in etiko skrbi, ki vključuje več kot človeka. (DRUGI DEL)
Članek na presečišču ekofeminizma in ekokinematografske proizvodnje opredeli nekatera odnosna stičišča med človekom in naravo ter moškim in žensko, objektivizacijo žensk in narave ter tesno povezavo med ekološkimi feminizmi in etiko skrbi, ki vključuje več kot človeka. (PRVI DEL)
Kritične animalistične študije so polje, ki na kritičen način naslavlja medvrstna razmerja, pri čemer se povezujejo z drugimi osvobodilnimi boji ter združujejo teorijo in prakso (v katero neizogibno sodi tudi veganstvo!). Izhajajo iz ideje totalne osvoboditve in zagovarjajo radikalno drugačno, nehierarhično in solidarnostno zastavitev družbe.
Charlotte Lim piše o preseku med feminizmom in specizmom: “»Živeti v skladu z etiko, pomeni biti feminist_ka, biti feminist_ka pa pomeni biti vegan_ka,« je sklep, do katerega sem prišla, ko sem se soočila z grozljivim izvajanjem nasilja nad »rejnimi« živalmi. “
Ali golo pozivanje k veganstvu, ne da bi ob tem upoštevale_i širše politično-ekonomske okoliščine ter problem institucionaliziranega specizma zadostuje? Richard J. White meni, da ne. (DRUGII DEL)
