Nič kaj idilične zamenjave
Idila je znana kot prva slovenska celovečerna grozljivka. Kaj pa, če jo pogledamo skozi prizmo kritične animalistike?
Rešitev: participatorna epistemologija
Pod drobnogledom se je znašla knjiga Josephine Donovan: “Animals, Mind and Matter”, ki je v marsičem pričakovano delo ameriške ekofeministke in literarne teoretičarke, a se zdi, da gre še nekaj korakov dlje. Tako v okviru avtoričinega opusa, literarnih ved kot tudi vprašanja živali.
Nepopolnost veganstva
Veganstvo je praksa, ki je v skupnosti, ki jo prakticira razumljena kot razmeroma preprosta in jasna. Po drugi strani pa je izven te skupnosti razumljena kot izredno striktna in “bolj papeška od papeža”. Ampak zbornik, ki ga jemljemo pod drobnogled skuša prevprašati vse naše predstave o umeščanju veganstva v družbo.
Štirje med neštetimi vogali hiše
Kritična animalistika se k nekaterim besedilom vrača vedno znova. In nekatera med njimi so prav kratka (ali pa so dolga, a je za KAŠ zanimiv le kakšen odlomek). Štiri med temi so predstavljena v pričujočem članku. Adorno in Horkheimer, Nagel, Derrida in Komelj.
Aphro-ism, (najmanj) osem poant
Razmišljanje o specifikah črnskega veganstva in temu pripadajočega boja za pravice živali na preseku vprašanja rasizma, seksizma, klasizma … Navdih: Aphro-ism, knjiga sester Ko.
Kozmologija sočutja
Razmislek o obnovljenem razumevanju kozmologije. Ta se naj skozi prakso tealoškega ekofeminizma obrne od instrumentalizacije h gojenju sočutja. Od detronizacije Boga k ustoličenju Boginje. Toda, kaj to pomeni za živali in (sodobno) razumevanje spola?
»Človek je normaliziral nasilje nad ljudmi, živalmi in naravo ter na tem gradi gospodarski sistem.«
Vabimo k branju pogovora s psihologinjo Mašo Blaznik, ki se ukvarja z vprašanjem šolanja mesark_jev klavk_cev. Kako ubijanje vpliva na odraščajočo (in drugo) populacijo in kaj to pomeni o našem inherentnem etičnem sistemu.