Tri smrti človeške živali

Primerjalna analiza obravnava pesmi Josipa Murna, Katje Plut in Wisławe Szymborske, v katerih vstopamo v človeško smrt (tudi) skozi perspektivo nečloveške živali. V središču analize je vprašanje (ne)zmožnosti pričevanje nečloveške živali oziroma predpostavk in posledic, povezanih z (impliciranimi) odgovori na to vprašanje.

»Živalske metafore« skozi prizmo interakcijske teorije

Kritična animalistika se običajno loteva predvsem problematizacije “živalskih metafor”. Je morda vsaj v določenih primerih vendarle možno bolj afirmativno branje? Zdi se, da ponuja interakcijska teorija metafore več prostora za to, vendar pa ostaja v osnovi še vedno vezana na težave, podobne tistim, ki so prisotne, če metafore razumemo skozi prizmo substitucijske teorije.

Biesiada u hrabiny Kotłubaj (foto: archiwum Teatru)

Mar sem res seksistka?

Določeni teksti, v katerih pišoče osebe tako ali drugače zagovarjajo rabo nečloveških živali v meni vzbudijo močan bes. Nato pa me prešine, da obstaja morda ne povsem naključen skupni imenovalec teh tekstov, vzorec, ki me navda z nelagodjem: »pišoče osebe« so praktično brez izjeme ženskega spola.

Izkoriščanje nečloveških vrst pri uporabi mleka

Mlečna industrija je prepletena z mesnopredelovalno industrijo, saj je njen stranski odvod vzreja mladičev (pogosto samcev) za zakol, pomeni pa tudi izkoriščanje teles in rodil samic različnih vrst sesalcev (navadno krav). V vseh oblikah reje so nečloveška bitja izkoriščana ter lastninjenja, z njihovimi telesi pa upravlja njihov lastnik. Celokupno zajema mlečna industrija skupek etično nesprejemljivih praks.