Kako polne so veganske riti?
Takšni in drugačni plakati še naprej burijo duhove …
Ptički in čebelice … in kunka Agni
Razmislek o konfiguracijah “živalskosti” in “človeškosti” v romanu Boruta Kraševca Agni.
»Samo to, ki ga imamo skupnega z živalmi«: življenja (raznovrstnih) živali v Coetzeejevi Sramoti
“V Sramoto so vpletena praktično vsa »velika vprašanja«, povezana z nečloveškimi živalmi, ne da bi se ob tem porajal občutek, da so vsiljena od zunaj. To ni roman digresij, esejističnih ekskurzov; (filozofski) problemi tu niso nekaj, kar je treba (šele) prepoznati, ampak nekaj, kar je, obstaja – trdno zlito z vsakdanjo prakso.”
Tri smrti človeške živali
Primerjalna analiza obravnava pesmi Josipa Murna, Katje Plut in Wisławe Szymborske, v katerih vstopamo v človeško smrt (tudi) skozi perspektivo nečloveške živali. V središču analize je vprašanje (ne)zmožnosti pričevanja nečloveške živali oziroma predpostavk in posledic, povezanih z (impliciranimi) odgovori na to vprašanje.
Problem (?) antropomorfizacije v romanu Flush Virginie Woolf
Kako “človeški” je Flush, naslovni in osrednji (nečloveški) protagonist na različne načine spregledanega romana Virginie Woolf? Se je sploh mogoče izogniti antropomorfizaciji nečloveških živali v literarnih delih? Predvsem pa: ali je antropomorfizacija zares težava?
»Živalske metafore« skozi prizmo interakcijske teorije
Kritična animalistika se običajno loteva predvsem problematizacije “živalskih metafor”. Je morda vsaj v določenih primerih vendarle možno bolj afirmativno branje? Zdi se, da ponuja interakcijska teorija metafore več prostora za to, vendar pa ostaja v osnovi še vedno vezana na težave, podobne tistim, ki so prisotne, če metafore razumemo skozi prizmo substitucijske teorije.
Teklo bo mleko, ni prostora za kozle
Karmen Jordan raziskuje način, na katerega se v Čas koz, klasiko makedonske literature (Luan Starova), vpisuje vprašanje nečloveških živali.