Državni zbor RS
Državni zbor RS

Državnozborske volitve 2022 in nečloveške živali, odgovori strank/list

Prvega aprila 2022 sem na javno dostopne e-naslove strank/list, ki so napovedale kandidaturo na slovenskih državnozborskih volitvah 2022 poslal skupni e-mail z nekaj vprašanji s področja pravic živali.

Vsebina mojega sporočila je bila:

Pozdravljeni,

moje ime je Aljaž Krivec in Vam pišem v imenu društva in medija Animot (spletni medij za intersekcijsko obravnavo vprašanja ne-človeških živali). Ker se bližajo državnozborske volitve 2022, je na uredništvu padla odločitev, da na naslove vseh strank/list, ki so napovedale udeležbo pošljemo nekaj vprašanj o tematikah, ki zanimajo naše bralstvo (prvenstveno gre za vprašanje pravic živali, a do neke mere tudi ekologije).

Pričujoči mail je posredovan na “info” naslove vseh strank/list (prosimo za morebitne preusmeritve na primerne organe stranke/liste), kjer skupna lista nima enotnega naslova, je bil mail poslan na naslove posameznih strank/list.

Objava vsebine odgovorov je predvidena v ponedeljek, 18.4. (izjema je, če dobimo odgovore vseh pred tem datumom), zato se zahvaljujemo za vsak odgovor poslan do 17.4. Če odgovor prejmemo naknadno ga lahko tudi dodamo naknadno, a pred volilnim molkom. V skupni objavi odgovorov bodo navedene vse stranke/liste s pripisom odgovora oz. s pripisom, da odgovora ni bilo, objavljeno bo tudi besedilo pričujočega sporočila. V sami objavi ni predviden kakršenkoli komentar odzivov, dopuščamo pa možnost odziva na odgovore v kakšnem kasnejšem, ločenem besedilu.

V grobem nas zanimajo sledeče reči (imejte v mislih, da nas ne zanima zgolj vprašanje hišnih ljubljenčkov in s tem denimo zavetišč, temveč tudi drugih živali, denimo rejnih, laboratorijskih, prostoživečih …):

  1. Je vprašanje pravic živali nekaj kar nameravate nasloviti v okviru svoje politike? Imate to vprašanje na kakršenkoli način naslovljeno v svojem volilnem programu?
  2. V okviru medija Animot razločujemo med vprašanje dobrobititer pravic živali, pri čemer pravice živali označujejo popoln bojkot uporabe živali v človekovo korist kolikor je to mogoče in izvedljivo, dobrobit živali pa tega bojkota ne predvideva, a zagovarja boljši odnos do uporabljenih živali. Kako se opredeljujete do tovrstnega razločka?
  3. Poskus implementacije spoštovanja pravic živali je globoko povezan tudi z vprašanjem ekologije in celo vznika pandemij. Znano je, da bi bil za doseganje podnebnih ciljev nujen prehod k rastlinski prehrani (slednje je tudi predlog EU* katere del smo), obenem pa se z razširjeno živinorejo veča možnost pandemij (tako je denimo največja ameriška zdravstvena organizacija APHA pred leti predlagala moratorij na intenzivno živinorejo). Vidite tudi sami možnost, da k razreševanju vprašanja podnebnih sprememb in javnega zdravstva pristopamo na ta način?
  4. Ker je parlament nosilec zakonodajne veje oblasti nas zanima še kaj je nekaj konkretnih zakonskih rešitev, ki jih predlagate, oz. lahko obljubite, da jih boste predlagali v okviru svojega (morebitnega) poslanskega mandata?

Za odgovore, ki jih lahko pošljete na ta mail, se iskreno zahvaljujemo.

Vse dobro,

Aljaž Krivec (medij Animot)

V nadaljevanju objavljamo seznam strank/list (te so razvrščene po abecedi glede na njihovo polno ime), ki so jim bila poslana vprašanja s pripadajočimi odgovori in ustrezno označbo v primerih, ko odgovorov nismo prejele_i. Kadar so bila pred odgovori navajana tudi naša vprašanja smo le-ta izbrisale_i, da ne bi prišlo do podvajanj. Morebitni kasnejši odgovori bodo dopisani.

* Dodano 19.4.2022: Po opozorilu gibanja Povežimo Slovenijo pojasnjujem, da sem s v tretjem vprašanju referiral na točko 2.4. strategije Od vil do vilic (slednja je del t.i. Evropskega zelenega dogovora). V navedeni točki je prehod k bolj (a ne izključno, kot se je morda razumelo iz mojega vprašanja) rastlinski prehrani omenjen kot pozitiven trend z vidika zdravja in varovanja okolja, tehnično gledano pa ne gre za predlog prehoda k (izključno) rastlinski prehrani.


  • Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS):

    Odgovora nismo prejele_i.


  • Domovinska liga (DOM):

    Odgovora nismo prejele_i.


  • Državljansko gibanje Resni.ca (Resni.ca):

1. To vprašanje imamo naslovljeno v 27. točki našega programa.

V naši stranki smo se zbrali ljudje, ki imamo zelo spoštljiv odnos do živali, ne samo do hišnih ljubljenčkov, ampak do vseh živih bitij. V ekipi imamo tudi nekaj ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s področjem nege in zdravljenja živali, tako da vam lahko zagotovimo, da je ta tema ena izmed naših prioritet.

2. Spoštujemo stališče, da so tudi živali namenjene vzreji, živa bitja. Navkljub temu moramo najti družben konsenz med tem konceptom in med dejstvom, da je reja živali za izdelke živalskega izvora pomemben del naše kulturne prehranske dediščine. Navkljub temu, da smo v naši stranki tudi vegani in vegetarijanci, verjamemo, da se moramo na tej točki zavzemati najprej za dobrobit živali. Kot družba še nismo dozoreli za koncept uveljavljanja dejanskih pravic živali, zato moramo v dani situaciji narediti največ, kar lahko.

Proizvodnja živil živalskega izvora bo še nekaj časa ostala pomembna kmetijska panoga, vendar lahko kot družba skupaj veliko pripomoremo k temu, da se zagotovi dobrobit živali, se prepove dolge transporte in uvoz živali samo z namenom klanja ter se potrošnike čim bolj neposredno poveže z mestom izvora živali.

Pritisk zainteresirane javnosti bo tako sam ustvaril boljše pogoje med povpraševanjem in ponudbo, pri čemer je potrebno potrošnika spodbujati k temu, da si sam ogleda življenjski prostor živali, način klanja in da spozna rejca živali. Menimo, da se dosedanji koncept skrivanja klavnic in intenzivne živinoreje ne obnese, kajti to nas oddaljuje od sočutja do živih bitij.

S transparentnim pristopom bomo kot družba morali najti konsenz med tem, kaj nam je še sprejemljivo in kaj ne, upoštevajoč tradicijo in nove družbene norme.

3. Zavzemamo se za ukinitev intenzivne živinoreje in menimo, da lahko tukaj začnemo družbeni dialog, ki bo živali vrnil dostojanstvo in možnost za življenje brez bolečin in trpljenja. Naši cilji morajo biti realni in zastavljeni s širšo podporo javnosti. Glede na trende po svetu gojimo upanje, da lahko z osveščenostjo pripomoremo k zmanjšanju uporabe živil živalskega izvora ter jih nadomestimo s kvalitetnimi rastlinskimi proizvodi. V naši kmetijski strategiji smo zapisali prav to, da bomo spodbujali živilsko predelovalno industrijo v novih proizvodih in inovacijah.

V skladu z »The Green Deal«, ki ga je sprejela Evropska komisija, bomo spodbujali aktivnosti in izvajanje ukrepov ter pridobivanje nepovratnih sredstev na področju zdrave, rastlinske prehrane. Spodbujanje proizvodnje in zagotavljanju zdravega, okolju prijaznega prehranskega sistema in predvsem tudi o dostopu do takšne zdrave in čim manj predelane hrane. Davčne spodbude bi olajšale prehod na trajnostni prehranski sistem in spodbudile potrošnike, da se odločijo za trajnostno in s hranili bogato prehrano (uravnoteženo prehrano). Zdrava in nepredelana hrana bi tako postala cenejša. Cena hrane naj odraža dejanske stroške v smislu omejenih naravnih virov, onesnaževanje okolja, emisij toplogrednih plinov in drugih zunanjih virov na okolje. Potrebno je slediti tej strategiji in spodbujati kmetijske panoge, ki so tržno zanimive, ki so korektno plačane in katere je možno realizirati na obstoječih poljedelskih površinah. Spodbujanje čim večje prehranske samozadostnosti naše države pomeni tudi spodbujanje proizvodnje novih, predvsem rastlinskih izdelkov, katerih prodaja je v strmem porastu. S tem zmanjšamo porabo naravnih virov in hkrati spodbujamo zdrav življenjski slog.

4. Zavzeli se bomo za znižanje davčne stopnje, kar bi posledično pomenilo nižjo ceno zdravil, hrane za živali in veterinarskih storitev. Trenutno so veterinarske storitve obdavčene po 22% stopnji, za rejne živali 9,5 %, kar je popolni nesmisel.

Ponovno bomo dali pobudo za spremembo Zakona o zaščiti živali ter Zakona o veterinarstvu, v razpravo o predlogih spremembe obeh zakonodaj bomo vključili širšo zainteresirano javnost. Menimo, da je neposredna demokracija edina prava pot za doseganje širšega družbenega konsenza.

Zakon o zaščiti živali potrebuje dodatne varovalke na področju rejnih živali, ter dodatne mehanizme za zaščito živali, v primeru ugotovljenih nepravilnosti, prav tako je potrebno urediti področje vzreje pasemskih psov (preprečitev pretirane obremenjenosti psičk, izkoriščanje sistema itd.).

Zakon o veterinarstvu potrebuje osvežitev na področju financiranja nalog, ki spadajo pod okrilje države in hkrati ureditev sistema sofinanciranja veterinarskih storitev in zdravil za posamezne skupine živali.


  • Gibanje SVOBODA (SVOBODA):

1. V Gibanju Svoboda v programu opozarjamo, da naša naravna in kulturna krajina ni samoumevna. Soočamo se z vrsto pomembnih okoljskih vprašanj, ki bodo odločila kakšna bo krajina oziroma okolje v katerem bomo živeli v prihodnje. Zato se zavzemamo ZA! Bolj trajnostno kmetovanje in zaščito živali. Spodbujali bomo trajnostno in ekološko kmetovanje z uporabo novih tehnologij. Zmanjšali bomo porabo in povečali nadzor nad rabo fitofarmacevtskih sredstev in spodbujali večji delež samooskrbe s hrano. Podprli bomo ukrepe za humanejše ravnanje z rejnimi živalmi.

2. Najbrž ni veliko ljudi med nami, ki bi nasprotoval dobrobiti živali. Živali so od marca 2020 opredeljena tudi kot čuteča bitja, saj je Državni zbor sprejel novelo stvarnopravnega zakonika, s katerim je prišla v veljavo tudi nova opredelitev živali kot čuteča bitja in ne več kot stvari. Tudi ostala sprejeta zakonodaja na področju zaščite živali zvišuje standarde odnosa ljudi do živali. Slednje velja za ti. udomačene in rejne živali. Sicer pa imamo po našem mnenju v Sloveniji zgledno urejeno tudi upravljanje z divjadjo,  ki je trajnostno in zagotavlja tudi ekološko funkcijo. Edina težava pa se pojavlja pri upravljanju z velikimi zvermi, ki so v Sloveniji medved, volk in ris. Vse tri so zavarovane s predpisi RS in tudi predpisi EU. Za njihovo dolgoročno ohranitev pa je ključno sobivanje z ljudmi oziroma konflikti, Na tem področju pa ni ne ustrezne strategije upravljanja in ne sprejetega družbenega konsenza. Kar bo treba v novem mandatu nujno nasloviti.

3. V Gibanju Svoboda se zavedamo, da sedanji sistem oskrbe s hrano  v bogatih državah, med katere se v svetovnem merilu uvršča tudi Slovenija, povzroča (pre)veliko količino izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Znanstveniki opozarjajo, da bi morali za bolj okolju prijazen način prehranjevanja zmanjšati porabo mesa, kupovati sezonsko in lokalno pridelano hrano itd. Iz okoljskega vidika je najbolj obremenjujoča hrana živalskega izvora, predvsem meso. Stališče znanosti je enotno, da je brezmesna prehrana primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih in za vse stile življenja. Poleg tega brezmesna prehrana tudi zmanjšuje tveganje za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka…). Zato v Gibanju Svoboda resno razmišljamo o tem, da bi v vzgojno-izobraževalnih zavodih, zdravstvenih, socialnovarstvenih zavodih in zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij, torej tam kjer država svojim oskrbovancem streže tudi hrano, uvedli obvezni brezmesni dan v tednu. Slednje bi po našem mnenju imelo vpliv na prehranjevalne navade in s tem pozitiven vpliv na zdravje oskrbovancev oziroma prebivalcev, pa tudi na rejne živali in okolje. Država pa bi s tem dala zgled tudi preostalim potrošnikom in ostalim deležnikov v živilski verigi, gostincem …

4. Državni zbor je v tem mandatu sprejel 2 noveli zakona o zaščiti živali, pri čemer so bila v zadnjo novelo uvrščene dobre rešitve glede odgovornega lastništva in ravnanja z živalmi. Kljub omenjenim dobrim rešitvam pa bi veljalo v prihodnje še posebej razmisliti o tem, da bi se zakonsko regulirala prepoved t.i. nezdrave vzreje oziroma vzreja nezdravih živali, ki temelji na značilnostih, ki povzročajo živalim bolečine ali škodijo njihovemu zdravju. Prav tako bi morala država razmisliti o ureditvi zaščite rejnih živali oziroma zavetišču za rejne živali na ravni države.

Če hočemo živalim nuditi ustrezno zaščito, bo treba spremeniti tudi Kazenski zakonik. Danes živali v kazenskem pravu niso več izenačene s pojmom stvari, prav tako niso izenačene z ljudmi. Živali lahko utrpijo drugačne vrste škode kot stvari, saj so lahko za razliko od predmetov tudi mučene. Člen o mučenju živali iz kazenskega zakonika ima pomanjkljivost, saj se nanaša le na primere, ko storilec surovo ravna z živaljo, po nepotrebnem povzroča njeno trpljenje, jo trajno pohabi ali na krut način povzroči njen pogin. V tem kaznivem dejanju niso zajeti tudi primeri, ko nekdo ubije žival brez povzročanja dolgotrajne bolečine ali ko ukrade tujo žival. Ker so živali namesto stvari namreč postala čuteča bitja, kazniva dejanja, ki so se uporabljala za kraje in usmrtitve živali, po novem več ne veljajo.


  • Levica:

(odgovor prejet 19.4.2022)

1. Vprašanje pravic živali je nekaj kar v okviru svoje politike naslavljamo že od prej. V našem programu najdete poglavje, namenjeno dobrobiti živali.

2. Zavedamo se, da je dobrobit živali bolj pomembna iz človekovega gledišča, pravice živali pa so tema, ki je ne moremo naslavljati antropocentrično. Zavedamo se, da kapitalističen sistem poleg človeka izkorišča tudi živali. Bojkot uporabe živali vidimo kot nekaj, kar je izvedljivo v prihodnosti le s širokim družbenim konsenzom. Za izgradnjo tega konsenza pa je vprašanja ureditve pravic živali v javnosti čim bolj pogosto in sistematično odpirati z namenom osveščanja, zlasti v navezavi na druge družbene probleme.Načeloma se vsi ljudje strinjajo, da živali trpijo zaradi človeka, hitro pa se začne to trpljenje ignorirati, ko človeku ta žival ne prinaša koristi. V parlamentu so se v zadnjih štirih letih na tak način pojavili zakoni o odstrelu medvedov in volkov, pa zakon o afriški prašičji kugi. Vsi ti zakoni niso jemali v obzir živali kot živih bitij, ampak kot predmete, ki jih je ob škodi potrebno na hitro odstraniti v primeru škode, niti se niso ozirali na številčno stanje populacij, v primeru medvedov in volkov pa tudi ne na dejstvo, da gre za ogroženi vrsti.

3. Da. V programu smo sicer to navedli pod poglavjem kmetijstvo – spodbujali bomo proizvodnjo rastlinske hrane za ljudi. Ne le, da je to bolj prostorsko in ekološko vzdržno, celo priporočljivo je za človeka, da se prehranjuje z več vlakninami in da je pretežno rastlinsko hrano.

4. V programu za volitve 2022 se zavezujemo, da bomo uredili ustrezne življenjske pogoje za živali, ki so čuteča bitja. Odpravili bomo neustrezne rejne prakse, ki povzročajo trpljenje živali. Prepovedali bomo baterijsko rejo živali in izboljšali bivalne pogoje za živali v hlevski reji ter spodbujali prosto rejo vseh rejnih živali. Prav tako se zavzemamo za čim krajše prevoze rejnih živali in prepoved vseh prevozov živih živali, ki so daljši od 4 ure.

Okrepili bomo nadzor in uvedli strožje kaznovanje za prekrške na področju zaščite živali. Finančno in kadrovsko bomo okrepili predvsem nadzorne organe, ki skrbijo za izvajanje zakonov in drugih predpisov s področja zaščite živali. Zavzeli se bomo za strožje sankcioniranje namenskega mučenja živali in okrepili nadzor nad zagotavljanjem primernih življenjskih pogojev in ravnanjem z rejnimi kot domačimi živalim..

Prepovedali bomo nepotrebno trpljenje živali, začenši s prepovedjo uporabe vseh vrst živali v cirkusih in njim podobnih prireditvah. Prav tako bomo prepovedali poskuse na primatih in ostalih vrstah s primerljivo stopnjo samozavedanja ter prepoved njihovega nadaljnjega razmnoževanja v ujetništvu. Določili bomo stroge standarde glede prodaje živih živali v trgovinah.

Izboljšali bomo delovanja zavetišč za živali. Zagotovili bomo zadostna sredstva za zagotavljanje ustreznih pogojev za delovanje zavetišč za živali. Ta v nobeni meri ne smejo biti odvisna od prostovoljnega dela in morajo brez izjeme zagotavljati nastanjenim živalim čim boljše življenjske pogoje. Skrb za živali ne sme temeljiti na profitni logiki, ampak na medvrstni solidarnosti in pomoči.


  • Lista Borisa Popoviča (LBP):

1. Vsekakor, v Listi Borisa Popoviča- Digitalizirajmo Slovenijo smo pod poglavje skrb za živali zajeli tako varstvo živali kot tudi njihove pravice. Zlasti slednje se nam zdijo zelo pomembne in menimo, da bi morali zakon o varstvu živali v naši državi napisati na novo.

2. Smo zagovorniki pravic živali.

3. Vsekakor so okoljska vprašanja ena pomembnejših vprašanj v današnjem času in podpiramo vsa prizadevanja, ki bi pripomogla k bolj zdravem okolju in posledično človeštvu. Žal pa je prehranjevanje posameznika  odvisno predvsem od njega samega, pri čemer je pomembna vzgoja od malih nog naprej, ter seveda ozaveščanje ljudi.

4. Kot rečeno, zakon o varstvu živali bi morali napisati povsem na novo, naša prizadevanja pa bodo šla v smeri, da bo varstvo živali in spoštovanje njihovega dostojanstva del državnih ciljev, torej kot del temeljnih pravic zapisanih v Ustavo.


  • Lista Marjana Šarca (LMŠ):

1. Da. Ena izmed 373 rešitev v programu naše stranke je tudi etično ravnanje z živalmi in dosledno upoštevanje njihove dobrobiti ter izogibanju njihovemu nepotrebnemu trpljenju. Zavedamo se namreč, da kljub zadnjim spremembam Zakona o zaščiti živali, ki so odgovorile na nekatere pereče izzive s tega področja, obstaja še veliko prostora ter načinov, kako izboljšati raven odgovornega ravnanja z živalmi.

2. V Sloveniji za prehranjevanje ubijemo več kot 40 milijonov živali na leto. Zadnji nedopustni dogodki v živalsko industrijskih obratih so le potrditev več, da v Sloveniji, vzporedno z zakonitimi usmrtitvami, še vedno obstajajo namerna mučenja živali ter odkloni od etične pridelave živil živalskega izvora. V LMŠ smo mnenja, da moramo nemudoma, zlasti v okviru industrijske živinoreje, preiti na zvišanje minimalnih standardov na področju usmrtitev živali za prehranjevanje. Dobrobiti živali ne razumemo samo v okviru področne zakonodaje v smislu preprečevanja bolečine, trpljenja in bolezni. Zakonodaja mora čim bolj strmeti k zasledovanju užitka, veselja in drugih pozitivnih občutkov, ki jih imajo živali. Trajnostno in etično napredne prakse živinoreje že lahko opazimo na nekaterih kmetijah po Sloveniji, ki se odlično prepletajo s sodobno tehnologijo ter sonaravnim kmetovanjem. Strateški načrt Skupne kmetijske politike

2023–2027 v intervencijah za »dobrobit živali« v določeni meri omenjenim vsebinam že namenja spodbude, vendar je predvsem pomembno – in to je tudi moralna dolžnost odgovorne kmetijske politike – da se čim prej oblikuje splošna razprava z vsemi relevantnimi deležniki, kjer bi se na novo opredelili ter dvignili minimalni etični standardi na področju živinoreje ter zakola živali. Spremembam morajo smiselno slediti izobraževalni programi za deležnike ter nadzorstvo pristojnih organov. Izboljševanje okolja za živali seveda pomeni tudi višje stroške za rejce, zato morajo višjim minimalnim standardom slediti tudi ukrepi pomoči, na podlagi katerih bodo lahko rejci in klavnice višje standarde tudi izpolnjevali.

3. Vprašanja vzrokov in razlogov za podnebne spremembe, ekologije in pandemije so zelo kompleksna in heterogena. Zato se morajo  javne politike tega lotevati interdisciplinarno in z dolgoročnim načrtom aktivnosti stremeti k temu, da se začne dejansko globalno urejati vprašanje globalnih podnebnih sprememb in ekologije. Pandemije pa so sploh posebna kategorija, ki jo je kot takšno tudi potrebno obravnavati. Mi se bomo zavzemali za implementacijo jasnih rešitev, ki smo jih zapisali v naš program in se lotevajo vseh teh zelo zahtevnih izzivov.

4. V LMŠ se bomo zavzemali za nadgradnjo področnih zakonodaj na način oblikovanja določb, ki bodo ustrezno sankcionirale vsakršno zavržno dejanje mučenja in zanemarjanja živali, vse z namenom, da se posameznike odvrne od takih dejanj. Sankcije za nedopustna in neprimerna ravnanja bi morala imeti večjo odvračilno moč. Kaznivo dejanje mučenja živali je mogoče v skladu s Kazenskim zakonikom izvršiti le naklepno in se žal omejuje zgolj na kaznivost tistih naklepnih dejanj, ki jih je mogoče prepoznati kot surovo ravnanje ali nepotrebno povzročitev trpljenja.

Poleg tega podpiramo tudi široko razpravo o tem, da bi v Sloveniji po vzoru tujih primerov ustanovili posebno službo, ki bi bila zadolžena samo za preiskovanje in obravnavanje primerov mučenja živali, torej službo, ki bi se ukvarjala z izvajanjem predpisov o zdravstvenem stanju živali.


  • Naša dežela, stranka dr. Aleksandre Pivec (ND):

(odgovor prejet 21.4.2022)

1. Vprašanje skrbi za dobrobit živali smo naslovili v programskem dokumentu in sicer: “Prilagoditi je potrebno zakonodajo s področja varstva živali, ki so čuteča bitja, ter temu ustrezno prilagoditi podzakonske akte po področjih. Ključna je definicija kaznivega dejanja glede mučenja živali in izrekanje visokih denarnih kazni zoper mučitelje.” Do programa lahko dostopate na https://nasadezela.si/program2022/

2. V stranki Naša dežela vsekakor zagovarjamo skrben, spoštljiv in odgovoren odnos do živali.

3. Živinorejo v Naši deželi vidimo kot neizogiben način zagotavljanja prehranske varnosti. Prehod na hrano izključno rastlinskega izvora se nam v tem trenutku ne zdi mogoč, med drugim tudi z vidika okoljske vzdržnosti, saj bi globalna preskrba s hrano rastlinskega izvora povečala obseg transporta, predelovalne industrije in skladiščenja. V Naši deželi težimo k racionalizaciji porabe hrane in zmanjšanju zavrženih živil, čim večji samooskrbnosti z sezonsko in lokalno pridelano hrano.

4. V Naši deželi si bomo prizadevali za prilagoditev zakonodaje s področja varstva živali, ki so čuteča bitja ter temu ustrezno prilagodili podzakonske akte po področjih. Ključna je definicija kaznivega dejanja glede mučenja živali in izrekanje visokih denarnih kazni zoper mučitelje.


  • Nestrankarska LJUDSKA LISTA gibanja Zdrava družba (ZD):

Spoštovani,

iskrena hvala za vaše sporočilo. Spodaj vam podajamo odgovore na vaša vprašanja po točkah, kot ste jih postavili.

1. Da, pravice živali je absolutno potrebno nasloviti in jih nameravamo nasloviti. V objavljenem volilnem programu tega nismo izpostavili, ker ocenjujemo, da ljudje žal še ne razumejo pomena tega vprašanja v zadostni meri.

2. Vaš razloček je logičen in v teoretičnem smislu dobrodošel. Nas zanima praktični vidik, ki zajema konkretne ukrepe za zmanjšanje nasilja v družbi v kar spada tudi nasilje do živali. Smiseln se nam zdi realen pristop do ozaveščanja, dvig zavesti je pogoj za vse ostalo. Za določene ukrepe mora prvo obstajati kritična mase podpore pri državljanih.

3. Da. Vsekakor. Sprememba odnosa do živali bi k ohranjanju okolja in zdravja lahko bistveno prispevala. Pri tem ne mislimo samo na fizično zdravje temveč tudi mentalno in socialno.

4. V prvi fazi zavzemanje za ukinitev škodljivih subvencij in podpora vpisu v ustrezne akte, da so živali čuteča bitja. Tudi naloge veterinarske inšpekcije glede mučenja živali bi morala postati realnost, ne neka obrobna teoretična eksotika.

ekipa gZD


  • Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi):

Spoštovani,

V Novi Sloveniji smo za vaša vprašanja pripravili odgovore v našem volilnem programu, ki je dostopen na tej povezavi:

https://nsi.si/odlocno-naprej-vladni-program-nsi-2022-2026/

Več pa si lahko preberete tudi v našem temeljnem programu: https://nsi.si/stranka/temeljni-program/

Lep pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi NSi


  • Piratska stranka (Pirati):

    Odgovora nismo prejele_i.


Povežimo Slovenijo (PoS):

(odgovor prejet 19.4.2022)

1. V Povežimo Slovenijo ocenjujemo, da je trenutni pravni okvir zaščite živali v Sloveniji, ki ga določa Zakon o zaščiti živali, ustrezen, zato na tem področju večjih sprememb ne predvidevamo. Popolnoma pa podpiramo še dodatno povišanje ravni dobrobiti živali v kmetijski proizvodnji, ki je sicer že sedaj na precej visoki ravni, a obstajajo še določene rezerve, predvsem na področju prevoza živih živali, ki jih je januarja letos v svoji resoluciji prepoznal Evropski parlament.

2. Kot že omenjeno, ocenjujemo, da je pravni okvir s področja zaščite in dobrobiti živali ustrezen. Ne podpiramo pa prepovedi uporabe živali v človekovo korist, saj bi to na eni strani ubilo živinorejo, ki je na številnih območjih Slovenije ključna za ohranjanje kulturne krajine, preprečevanje zaraščanja in ohranjanje živega podeželja, poleg tega pa bi s tem lahko tudi posegli v pravice lastnikov hišnih živali ali ljubljenčkov, saj nenazadnje ljudje kupijo hišnega ljubljenčka primarno zaradi zadovoljevanje lastnih želja ali potreb po druženju z njimi.

3. Prehod k rastlinski prehrani ni predlog EU, pač pa tako Skupna kmetijska politika EU (SKP) kot (nezakonodajna) Strategija od vil do vilic krepita trajnost evropskega kmetijstva in ustreznejšo implementacijo okolju prijaznejših kmetijskih praks. Vse preveč pozabljamo, da je v kmetijskem sektorju EU, predvsem po zaslugi SKP, kot edinemu gospodarskemu sektorju od l. 1990 do danes uspelo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za preko 20%, in to kljub občutnemu povečanju obsega proizvodnje in zmanjšanju deleža kmetijskih površin. Kar se Slovenije tiče, smo glede stopnje intenzivnosti kmetijske proizvodnje, gledano primerjalno z ostalimi državami EU, predvsem na S in Z delu Evrope, na spodnjem delu. Seveda pa je trende krepitve trajnosti kmetijske proizvodnje treba okrepiti.

Z intervencijami SKP moramo krepiti družinske kmetije in generacijsko obnovo v kmetijstvu ter investicije v večjo modernizacijo na kmetijah, kar bo imelo pozitivne učinke tako na krepitev samooskrbe s hrano, prihodke kmetov, trajnost kmetijske proizvodnje in ohranitev tradicionalne krajine, od česar imajo korist tudi ostali sektorji gospodarstva, kot je npr. turizem.

4. V gibanju Povežimo Slovenijo smo prvič v zgodovini samostojne Slovenije v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni steber. Prepričani, da mora vsaka rešitev najprej odgovoriti na tri ključna vprašanja:

  • KAJ JE DOBRO ZA LJUDI?
  • KAJ JE DOBRO ZA GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO?
  • KAJ JE DOBRO ZA NARAVO?

Presegamo ideološko osredotočenost zgolj na lasten program. Ne bo nam težko sprejeti rešitev iz programov konkurenčnih list, če so v dobro skupnosti.

S področja kmetijstva bomo zagotovili naslednje:

o   Prehransko samooskrbo in zdravo domačo hrano za potrošnika. Večjo podporo kmeticam, kmetom in vsem mladim na podeželju;

o   Vzpostavitev zavezništva med slovenskim kmetom in slovenskim potrošnikom, ki zagotavlja kvalitetno hrano potrošniku in dostojno življenje kmetu, v primeru izrednih razmer, pa je to zavezništvo jamstvo, da nihče ne bo ostal lačen;

o   Preko 300 milijonov evrov, ki se letno porabijo za prehrano v vrtcih, šolah, bolnišnicah, drugih javnih zavodih, v vojski in drugih državnih ustanovah, bomo prednostno namenili v Sloveniji pridelani hrani.


  • Skupna lista Naša prihodnost in Dobra država (SNP + DD):

    Odgovora nismo prejele_i.


  • Slovenska demokratska stranka (SDS):

Spoštovani,

zahvaljujemo se za vaše sporočilo in za vsa vprašanja, ki ste nam jih posredovali. V nadaljevanju posredujemo odgovore Slovenske demokratske stranke:

1. V Slovenski demokratski stranki si vseskozi prizadevamo za osveščanje, informiranje in tudi za izobraževanje, da bi tako dolgoročno preprečili neodgovoren odnos do živali. V luči varstva in zaščite živali smo bili tudi predlagatelji spremembe zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.

2. Naš temeljno stališče je, da so živali, s katerimi sobivamo, čuteča bitja z vrsto specifičnih potreb, ki jih moramo spoštovati in upoštevati, če jim želimo omogočiti dostojno življenje brez trpljenja.

3. V Slovenski demokratski stranki se zavzemamo za čim večjo pridelavo lokalne ekološke hrane, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas, tudi na področju živinoreje. Pri živinoreji sicer ne moremo mimo dejstva, da je kupec še vedno tisti, ki z nakupom in povpraševanjem odloča, kaj bo trgovec postavil na polico. In kot kažejo podatki, se v Sloveniji potrošnja mesa na prebivalca počasi niža, medtem ko se potrošnja zelenjave iz leta v leto veča.

4. Verjamemo, da je potrebno nadaljevati s spodbujanjem praks, kjer je poskrbljeno za dobrobit živali, tako na področju domačih živali, kot tudi živinoreje in v to smer bo šlo tudi naše nadaljnje delo.


  • Slovenska nacionalna stranka (SNS):

    Odgovora nismo prejele_i.


  • Socialni demokrati (SD):

(S strani SD smo prejele_i dvojne odgovore, ker pa je med njimi nekaj različnih poudarkov objavljamo obe verziji, opomba AK)

1. Da, vendar ne v zaokroženem poglavju, kjer bi bila na enem mestu zbrane potrebne spremembe. Socialni demokrati želimo nadaljevati s spreminjanjem zakonodaje, da bo s praktičnimi zapovedmi in prepovedmi v praksi zaživelo novo pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. Potrebna je sprememba Kazenskega zakonika za učinkovito varstvo dobrobiti in pred mučenjem živali. Ob tem moramo okrepiti Veterinarske inšpekcije, javno objavljanje števila prijav zanemarjenih živali, število uvedenih prekrškovnih postopkov ter število odvzetih rejnih in hišnih živali ter možnost za dodelitev javnih pooblastil za varovanje javnega interesa nevladnih organizacijam. Podpiramo tudi drugačno obliko financiranja zavetišč in državno financiranje zavetišča za rejne živali.

1.1. Že tekom aktualnega mandata smo si ravno Socialni demokrati prizadevali za spremembo Stvarnopravnega zakonika za novo pojmovanje živali kot čutečih živih bitij, ki je bila tudi sprejeta. To pomembno spremembo smo nato implementirali tudi v predlogu Zakona o zaščiti živali, s prvopodpisano poslanko mag. Meiro Hot, ki pa žal ni dobil potrebne podpore. Kasneje je bil sicer potrjen vladni zakon, ki je povzel nekaj naših predlogov, bo pa potrebno narediti še bistveno bolj odločne korake za večjo uveljavitev pravic živali. Položaj živali tako naslavljamo tudi v našem programu, res pa je, da ne v zaokroženem poglavju, kar pa ne pomeni, da bi živali in njihovo dobrobit postavljali v ozadje. Še več, delo bomo nadaljevali ter v sodelovanju z organizacijami za zaščito živali ter posamezniki strmeli k uveljavitvi takšne zakonodaje, na katero bomo kot družba in država ponosni, ne pa da se moramo, tudi ob grozljivih medijskih pričevanjih o mučenju živali, stalno spotikati ob nezainteresiranost določenega dela politike in pomanjkanje razumevanja, zakaj je skrajni čas, da politika  živalim da mesto, ki ga je odgovorna dati.

2. Socialni demokrati smo predlagali spremembo Stvarnopravnega zakonika, ki je uveljavil novo pojmovanje živali kot čutečih živih bitij in s tem uredil poseben položaj živali. Živali so čuteča živa bitja, ki so deležna posebne zaščite. Živali ne moremo in ne smemo – tudi – pri urejanju njihovega položaja in ravnanja z njimi na civilnih področjih – gledati zgolj kot na predmet, ki ga človek obvladuje. Njihova funkcija ni samo in izključno – služiti in izpolnjevati interese lastnika. Uveljavlja uporabo posebnih pravil, ki urejajo dopusten način ravnanja z živalmi, in obveznosti, ki jih imamo ljudje do njih, tako da jim je – kot čutečim živim bitjem zagotovljena njihova dobrobit ter da se čovek tudi pri izvrševanju svojih stvarnih pravic vzdrži ravnanj, ki živalim povzročajo nerazumno trpljenje. To pomembno spremembo smo nato uveljavili tudi v Zakonu o zaščiti živali in s tem poenotili definicije iz prejšnjega zakona.

2.2. Socialni demokrati spoštujemo posameznike in društva, ki s svojimi aktivnostmi pripomorejo k zavedanju ter tudi konkretnemu spreminjanju zakonodajne ter družbenih prepričanj za večjo zaščito živali. Naša skupna prizadevanja, ki smo jih, tudi zaradi izjemnega angažmaja poslanke Socialnih demokratov mag. Meire Hot, uspeli implementirati skozi številne ukrepe za večjo pravno zaščito živali in nasploh za njihovo dobrobit, bodo imela pomembno mesto naše politične dejavnosti tudi v prihodnjem mandatu. Tolmačenja o različnih vidikih dobrobiti in pravicah živali smatramo za povsem legitimna, morebitna različnost interpretacij pa je drugotnega pomena, ko je, po naši oceni,  cilj skupen in jasen – prizadevanje delati za dobrobit živali.

3. Slovenija je tradicionalno močno povezana z živinorejo, pridelavo in predelavo mesa. Tega močnega gospodarskega, kulturnega in vedenjskega vzorca ni mogoče spreminjati čez noč. Tisto, za kar moramo poskrbeti, je skrb za dobrobit živali v celotnem njihovem življenjskem ciklu, predvsem s preprečevanjem mučenja, zlorab, pa tudi z napredkov pogojev bivanja živali. Socialni demokrati si prizadevamo, da bi država spodbudila večji obseg pridelovanja zelenjave in sadja, kar bi z zmanjšanjem vloge živinoreje imelo tudi pozitivne učinke na zmanjšanje toplogrednih plinov. Podpiramo veganske prehranjevalne navade, potreben bo pa verjetno čas več generacij, da se bo močna navezanost na meso v jedilniku začela spreminjati.

3.3. Vsakršno znanstveno dognanje si zasluži pozornost politike, ki pa je odgovorna presoditi, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi dognanja implementirati, da bodo ta najbolj koristila celotni družbi.

4. Socialni demokrati smo predlagali spremembo Stvarnopravnega zakonika, ki je uveljavil novo pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. To pomembno spremembo smo nato uveljavili tudi v Zakonu o zaščiti živali. Menimo pa, da je to šele prvi korak k celoviti spremembi pravnega položaja živali, ki se mora zgoditi kot posledica novega pojmovanja. V vseh vidikih življenja živali nas še čaka uveljavljanje njihove dobrobiti.

4.4. V programu predlagamo spremembe zakonodaje, da bo tudi s praktičnimi zapovedmi in prepovedmi v praksi zaživelo novo pojmovanje živali kot čutečih živih bitij. Potrebna je sprememba Kazenskega zakonika za učinkovito varstvo dobrobiti in pred mučenjem živali. Ob tem moramo okrepiti Veterinarske inšpekcije, javno objavljanje števila prijav zanemarjenih živali, število uvedenih prekrškovnih postopkov ter število odvzetih rejnih in hišnih živali ter možnost za dodelitev javnih pooblastil za varovanje javnega interesa nevladnih organizacijam. Podpiramo tudi drugačno obliko financiranja zavetišč in državno financiranje zavetišča za rejne živali.


  • Stranka Alenke Bratušek (SAB):

    Odgovora nismo prejele_i.


  • VESNA – zelena stranka (VESNA):

Spoštovani,

najlepša hvala za poslana vprašanja. V VESNI – zeleni stranki smo prepričani, da so slovenske stranke na tovrstne pobude pred volitvami že odgovarjale, po volitvah pa je marsikatera pozabila nanje. V VESNI – zeleni stranki obljuba velja. Svoje zaveze smo predstavili v dodelanem programu, ki ga najdete na https://www.vesnazelenastranka.si/program/, in jih bomo z vso odločnostjo uresničevali tudi po volitvah.

Prijazen pozdrav,

ekipa Vesne


  • Za ljudstvo Slovenije (ZLS):

(odgovor prejet 18.4.2022)

1. Absolutno je to eno od pomembnih vprašanj, ki se jih moramo kot družba lotiti celostno in odgovorno. Naši člani in podporniki v tej smeri na terenu ves čas aktivno delujejo, tako, da je to za nas povsem logično ravnanje. Kot družba smo večsmerno zašli; za nas je nesprejemljivo vsako preizkušanje na živalih za namene lepotne, kozmetične industrije.

2. V tem trenutku naša družba še ni zrela za popolno abstinenco. Vzgoja za dobrobit živali od malih nog je ključna. V stranki Za ljudstvo Slovenije nameravamo inkluzivno in celostno pristopiti k problematike preventive in zdrave prehrane, kar se že navezuje na vaša naslednja vprašanja. Stvari so zelo prepletene. Zato ves čas poudarjamo, da moramo delovati celostno in se zavedati izhodišča: “Kar se Janezek nauči, Janezek zna.”

3. Kot smo zapisali se vprašanja povezujejo, navezujejo. Slovenija s svojimi geografskimi značilnostmi in z vidika vzpodbujanja samooskrbe ne bi potrebovala intenzivne živinoreje. Potrebovala bi pametno “upravljanje” z naravnimi viri in targetirano uporabo dobre kmetijske zemlje, ki je v naši stranki definitivno nikoli ne bi namenili za izgradnjo donosnih predmestnih sosesk.

4. Verjetno veste, da se zavzemamo za spremembo Ustave, prehodno tehnično Vlado in revizijo stanja države. Menimo, da je naš trenutni položaj izjemno slab. Zato je to naš prvi korak. Kar se tiče sprememb zakonodaje gre naš načrt v smeri spodbujanja manjših samooskrbnih kmetij in čimprejšnjega uzakonjenja živalske policije; vemo, da je bilo o tem veliko govora, do realizacije pa ne pride.


  • Zavezništvo Osvobodimo Slovenijo (ZOS):

    Odgovora nismo prejele_i.


 

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *