Državni zbor RS
Državni zbor RS

Državnozborske volitve 2026 in nečloveške živali, odgovori strank/list

Prvega marca 2026 sem na javno dostopne e-naslove strank/list, ki so napovedale kandidaturo na slovenskih državnozborskih volitvah 2026 poslal skupni e-mail z nekaj vprašanji s področja pravic živali. Vključil sem le stranke/liste, ki kandidirajo v vseh volilnih enotah.

Enako smo pri Animot storile_i že pred državnozborskimi volitvami leta 2022. Takratne odgovore lahko preberete na tej povezavi.

Vsebina sporočila je bila tokrat nekoliko drugačna, dvoje od štirih vprašanj se je spremenilo in je tokrat namenjenih konkretnejšim vprašanjem glede ponudbe in pridelave rastlinske prehrane:

Zdravo,

moje ime je Aljaž Krivec in Vam pišem v imenu društva in medija Animot (spletni medij za intersekcijsko obravnavo vprašanja ne-človeških živali). Ker se bližajo državnozborske volitve 2026, je na uredništvu padla odločitev, da na naslove vseh strank/list, ki so napovedale udeležbo pošljemo nekaj vprašanj o tematikah, ki zanimajo naše bralstvo (prvenstveno gre za vprašanje pravic živali, a do neke mere tudi ekologije). Vprašalnik je bil poslan tudi leta 2022 (odziv je bil dober, odgovore pa lahko preberete na tej povezavi).

Pričujoči mail je posredovan na naslove vseh strank/list (prosimo za morebitne preusmeritve na primerne organe stranke/liste), kjer skupna lista nima enotnega naslova, je bil mail poslan na naslove posameznih strank/list. V takih primerih se priporočamo za en odgovor, ki zajema stališče celotne liste, saj tudi na volitvah izbiramo listo kot celoto.

Objava vsebine odgovorov je predvidena v ponedeljek, 16.3. (izjema je, če dobimo odgovore vseh pred tem datumom), zato se zahvaljujemo za vsak odgovor poslan do 15.3. Za odgovore prejete po tem datumu objave ne moremo zagotoviti (vsekakor pa ne v času volilnega molka). V skupni objavi odgovorov bodo navedene vse stranke/liste s pripisom odgovora oz. s pripisom, da odgovora ni bilo, objavljeno bo tudi besedilo pričujočega sporočila. V sami objavi ni predviden kakršenkoli komentar odzivov, dopuščamo pa možnost odziva na odgovore v kakšnem kasnejšem, ločenem besedilu.

V grobem nas zanimajo sledeče reči (imejte v mislih, da nas ne zanima zgolj vprašanje hišnih ljubljenčkov in s tem denimo zavetišč, temveč tudi drugih živali, denimo rejnih, laboratorijskih, prostoživečih …):

  1. Je vprašanje pravic živali nekaj kar nameravate nasloviti v okviru svoje politike? Imate to vprašanje na kakršenkoli način naslovljeno v svojem volilnem programu?
    ­
  2. V okviru medija Animot zagovarjamo pravice živali (in ne izključno dobrobit oz. t.i. welfare), iz česar sledi denimo tudi zagovarjanje veganske prakse. V luči tega z zanimanjem spremljamo rešitve (izhajajoče iz etičnih, ekoloških, verskih in drugih razlogov) kot jo denimo poznamo s Portugalske, kjer so javne institucije primorane nuditi tudi vegansko izbiro na jedilnikih. Podobno je pred leti nizozemsko ministrstvo za izobraževanje za »osnovno prehrano« znotraj ministrstva sprejelo vegetarijanske jedi, medtem, ko je za ne-vegetarijansko hrano potrebno prositi posebej. Kako se opredeljujete do tovrstnih rešitev in kako, med drugim, do »zloglasne« ideje na ravni EU, o prepovedi uporabe besed kot so »burger« ali »klobasa« za hrano rastlinskega izvora?
    ­
  3. V luči zgoraj navedenega zagovarjamo tudi ponovni premislek o subvencijah pridelave hrane. Nedavno je odmeval članek časnika Guardian v katerem je bilo med drugim ugotovljeno, da je na ravni EU denimo pridelava stročnic deležna 580x manjših subvencij od tistih namenjenih govedoreji in ovčjereji. Kakšno je vaše mnenje o postopnem manjšanju subvencij živinoreje in istočasnem višanju subvencij pridelave rastlinske prehrane?
    ­
  4. Ker je parlament nosilec zakonodajne veje oblasti nas zanima še kaj je nekaj konkretnih zakonskih rešitev, ki jih predlagate, oz. lahko obljubite, da jih boste predlagali v okviru svojega (morebitnega) poslanskega mandata?

Za odgovore, ki jih lahko pošljete na ta mail, se iskreno zahvaljujemo.

Vse dobro,

Aljaž Krivec (medij Animot)


V nadaljevanju objavljamo seznam strank/list (te so razvrščene po vrstnem redu, ki ga je določila DVK), ki so jim bila poslana vprašanja s pripadajočimi odgovori in ustrezno označbo v primerih, ko odgovorov nismo prejele_i. Kadar so bila pred odgovori navajana tudi naša vprašanja smo le-ta izbrisale_i, da ne bi prišlo do podvajanj. Morebitni kasnejši odgovori bodo dopisani.


DEMOKRATI. ANŽETA LOGARJA

Odgovora nismo prejele_i.


DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA

  1. V naši stranki smo se zbrali ljudje, ki imamo zelo spoštljiv odnos do živali, ne samo do hišnih ljubljenčkov, ampak do vseh živih bitij. V ekipi imamo tudi nekaj ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo s področjem nege in zdravljenja živali.
    ­
  2. Zagovarjamo pravice živali (in ne izključno dobrobit oz. t.i. welfare), iz česar sledi tudi podpora veganski praksi. Podobno se opredeljujemo tudi do razprav na ravni EU glede označevanja rastlinskih živil. Verjamemo, da morajo biti potrošniki jasno informirani, hkrati pa ne smemo omejevati inovacij in etično motivirane rastlinske prehrane. Pomembnejše od besed je, da vsak posameznik lahko svobodno izbere, ali želi jesti meso ali rastlinsko hrano, brez prisilnega preferiranja ali omejevanja katere koli izbire. Sistem mora omogočiti izbiro hrane brez diskriminacije in z jasno informacijo.
    ­
  3. Zagovarjamo pretehtan premislek o strukturi subvencij v kmetijstvu. Podatki, kot jih navaja članek časnika The Guardian, kažejo, da so pridelovalci stročnic in drugih rastlinskih beljakovin deležni več sto krat manjših subvencij kot govedoreja in ovčjereja.
    ­
  4. Zavzeli se bomo za znižanje davčne stopnje, kar bi posledično pomenilo nižjo ceno zdravil, hrane za živali in veterinarskih storitev.

Ponovno bomo dali pobudo za spremembo Zakona o zaščiti živali in Zakona o veterinarstvu, pri čemer bomo upoštevali že sprejete novosti (v času zadnjega mandata vlade): prepoved baterijske reje kokoši, kirurške kastracije pujskov brez anestezije, omejitve privezovanja psov in čipiranje mačk. V razpravo o dodatnih predlogih sprememb želimo vključiti širšo javnost, saj menimo, da je neposredna demokracija ključna za dosego družbenega konsenza.


GIBANJE SVOBODA

Odgovora nismo prejele_i.


GLAS UPOKOJENCEV PAVLA RUPARJA

Odgovora nismo prejele_i.


KARL ERJAVEC STRANKA ZAUPANJE

Odgovora nismo prejele_i.


KOALICIJA ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO (STRANKA NIČ OD TEGA IN STRANKA ZA ZDRAVO DRUŽBO)

Odgovora nismo prejele_i.


KZN – KOALICIJA ZEDINJENEGA NARODA – ZEDINJENA SLOVENIJA (ZSi) IN STRANKA SLOVENSKEGA NARODA (SSN)

Odgovora nismo prejele_i.


LEVICA IN VESNA

  1. V volilnem programu Levice in Vesne je zdravje ljudi, kakovost hrane in dobrobit živali postavljena pred dobičke agroindustrije. Pravice živali niso le besede, ampak dejanje, zato se bomo zavzemali za prehranske in kmetijske politike, ki bodo zagotavljale bolj humane pogoje reje in spoštovanje živih bitij. Verjamemo, da je skrb za živali del celostnega pristopa k zdravemu in trajnostnemu življenju.
    ­
  2. V Levici in Vesni podpiramo večjo dostopnost rastlinske hrane in širjenje veganskih ter vegetarijanskih možnosti, tudi v javnih institucijah. Menimo, da bi morale šole, bolnišnice, domovi za starejše in druge javne ustanove vedno omogočiti tudi kakovostno rastlinsko izbiro. To ni le vprašanje etike in pravic živali, temveč tudi zdravja ljudi, okoljske trajnosti in spoštovanja različnih življenjskih, verskih ali zdravstvenih odločitev posameznikov.

    Pri tem ne gre za prepoved ali vsiljevanje prehranskih navad, ampak za širitev izbire in dostopnosti. Javne institucije morajo biti vključujoče in omogočati, da lahko vsakdo dobi obrok, ki je v skladu z njegovimi prepričanji ali potrebami.

    Kar zadeva razprave na ravni EU o omejevanju izrazov, kot so »burger«, »klobasa« ali podobna poimenovanja za rastlinske izdelke, takšne prepovedi ne podpiramo. Potrošniki dobro razumejo, za kakšne izdelke gre, in takšna poimenovanja pomagajo pri orientaciji na trgu. Bolj smiselno je zagotoviti jasno označevanje sestavin in porekla hrane, ne pa omejevati jezika ali inovacij v prehranski industriji.
    ­

  3. Podpiramo postopno zmanjševanje subvencij za živinorejo in povečanje podpore pridelavi rastlinske hrane, saj je to ključ do trajnostnejšega in bolj zdravega prehranskega sistema. Pridelava stročnic je okolju bolj prijazna in cenovno dostopnejša tako potrošniku kot kmetu, zato si zasluži večjo  podporo.
    ­
  4. Kmet bo imel vedno našo podporo, ker je kmet temelj prehranske varnosti, skrbnik naše krajine in varuh rodovitne zemlje. Naša prva prioriteta je podpora lokalnemu in trajnostnemu kmetijstvu. Več podpore bomo zato namenili lokalni, ekološki in regenerativni pridelavi hrane.

    Druga prioriteta je zdravje ljudi. Kmetijska in prehranska politika morata dati prednost kakovostni hrani, zdravju ljudi in dobrobiti živali, ne pa kratkoročnim dobičkom agroindustrije.

    Tretjič, povezali bomo kmetijsko, prehransko in zdravstveno politiko v enotno strategijo za bolj zdravo in samooskrbno družbo. Ob tem bomo spodbujali tudi povezovanje kmetov, saj lahko skupaj lažje investirajo v namakalne sisteme, zaščito pred točo, skupna skladišča in logistiko ter se tako bolje prilagodijo podnebnim spremembam.


MI, SOCIALISTI!

  1.  Naša politika je ekosocialistična. Nujen del te politike je zavedanje, da je način, na katerega naša družba trenutno ravna s svojim okoljem – kar vključuje živali – nevzdržno in bo že na srednji rok vodilo v kolaps obstoječih ekosistemov in opustošenje življenjskih prostorov, kot jih trenutno poznamo. Kot glavno spremembo, ki jo je treba pri družbenem odnosu do živali narediti, je prenehanje obravnavanja živali kot lastnine nekoga (ali nekega podjetja). Že s tem bi naredili veliko.
    Posebnega poglavja o vprašanju pravic živali v programu sicer nimamo, se pa zavzemamo za opustitev intenzivne živinoreje, prepoved zapiranja živali v kletke, ukrepe za povečanje deleža pridelane rastlinske hrane, prepoved trofejnega lova in spremembo “upravljanja” z divjadjo v sobivanje z njo.
    ­
  2. Možnost izbire nemesnih in veganskih obrokov ustrezne kakovosti v šolah in vrtcih podpiramo, seveda pa ne podpiramo, da bi se ti obroki zagotavljali v obliki kruha in margarine. Zmanjšanje porabe mesa je skladno s cilji zniževanja emisij toplogrednih plinov in z izboljšanjem dobrobiti živali. Poleg tega danes v Sloveniji v povprečju na prebivalca zaužijemo trikrat več mesa, kot priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje. Možnost izbire veganskih ali vegetarijanskih obrokov v šolah vidimo kot pozitivno tudi v luči tega dejstva.
    Ideje o prepovedi uporabe izrazov, ki se tradicionalno uporabljajo za živila živalskega izvora, za živila rastlinskega izvora, so v najboljšem primeru brezvezna izguba časa in energije, v najslabšem pa poskus živinorejskih lobij k odvračanju ljudi od okolju bolj prijaznih in zdravih alternativ mesnim izdelkom. Potezo evropskega parlamenta, ki je evropski komisiji in vladam držav EU predlagal to prepoved, vidimo kot zmago mesnopredelovalnega in agroživilskega lobija, ki se mu brezmesni, brezmlečni in brezjajčni izdelki zažirajo v tržni delež.
    ­
  3. Nižanje subvencij za živinorejo in povečevanje subvencioniranja rastlinske pridelave hrane 100 % podpiramo.
    ­
  4. Omejiti nameravamo trofejni in turistični lov ter zagotoviti večjo vlogo strokovne javnosti in civilne družbe pri “upravljanju” s prostoživečimi živalmi v gozdovih. V zakon o kmetijstvu bi nedvoumno zapisali postopno opuščanje subvencij za živinorejo in višanje subvencij za rastlinsko pridelavo. V področne zakone o javnih institucijah (šole, vrtci, bolnišnice, socialnovarstveni zavodi) bi zapisali obvezo po zagotavljanju vegetarijanskih, veganskih ter medicinsko indiciiranih diet. Konkretnih zakonodajnih predlogov sicer še nimamo pripravljenih.

NOVA SLOVENIJA, SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, FOKUS MARKA LOTRIČA

  • NOVA SLOVENIJA:
    1. V NSi podpiramo določbe, ki zaostrujejo kazni za mučitelje živali in njihov bolj učinkovit pregon.
      ­
    2. Tovrstnih rešitev ne podpiramo. Uravnotežena prehrana mora vsebovati tudi beljakovine živalskega izvora, čemur pritrjuje tudi stroka. Prehranskih smernic se ne sprejema in skriva za zaprtimi vrati kabineta predsednika vlade, ampak jih mora pripraviti zdravstvena in prehranska stroka.
      ­
    3. Več kot polovica kmetijskih površin v Sloveniji je trajno travinje, kar naravno spodbuja živinorejo. Govedoreja je posledično v Sloveniji najpomembnejša kmetijska dejavnost, saj dajeta kmetovalcem največ prihodka prireja mleka in mesa. Subvencije morajo biti primarno namenjene pridelavi hrane.
      ­
    4. Vse zakonodajne rešitve bodo pripravljene in usklajene s stroko. Spremenili bomo Zakon o zaščiti živali na način, da bo kmetu spet omogočeno kmetovanje, ne pa da se ukvarja s čipiranjem mačk. Na mesto direktorja Uprave za varno hrano bomo imenovali strokovno, kompetentno in proaktivno osebo.

 


PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE

Odgovora nismo prejele_i.


PREROD – STRANKA VLADIMIRJA PREBILIČA

Odgovora nismo prejele_i.


SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS

Odgovora nismo prejele_i.


SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS

Spoštovani,
programske smernice Slovenske nacionalne stranke 2026 – 2030 so objavljene na spletni strani:

SOCIALNI DEMOKRATI

  1. Vprašanje pravic in dobrobiti živali je za Socialne demokrate pomembna vrednota, za katero se zavzemamo že od samega začetka. Verjamemo, da je odnos družbe do živali pomemben pokazatelj njene etične zrelosti, zato podpiramo politike, ki izboljšujejo zaščito živali, preprečujejo zlorabe in krepijo odgovorno ravnanje z vsemi živimi bitji.
    Tudi v aktualnem mandatu smo na tem področju naredili pomembne korake. Socialni demokrati smo z prvopodpisano poslanko mag. Meiro Hot,  Zakon o zaščiti živali nadgradili z namenom okrepitve odgovornega lastništva živali, zmanjšanja števila zapuščenih in trpinčenih živali ter izboljšanja nadzora nad ravnanjem z njimi. Med dosežki na področju izboljšanja zaščite in dobrobiti živali lahko izpostavimo tudi prehodne hleve za začasno namestitev odvzetih rejnih živali ter okrepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki bi prek pooblaščenih svetovalcev pomagale pri svetovanju skrbnikom in pri zaznavanju nepravilnosti.
    Med pomembnejšimi ukrepi za izboljšanje dobrobiti živali velja omeniti tudi popolno prepoved privezovanja psov, obvezno označevanje mačk, prepoved uporabe živali v cirkusih ter opredelitev hude malomarnosti kot oblike mučenja živali. Predvidena sta bila tudi obvezni interni videonadzor v klavnicah ter zakonska podlaga za vzpostavitev mobilnih klavnic.
    Ravno tako smo Socialni demokrati podprli tudi višje standarde dobrobiti rejnih živali: prepoved reje kokoši nesnic v kletkah, ter odpravo nepotrebnega trpljenja pri bolečih posegih, zlasti z zahtevo, da se kastracija pujskov ne izvaja brez anestezije in analgezije.
    Korak naprej smo naredili tudi z sprejemom novele Zakona o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, kjer smo z prvopodpisano poslanko mag. Meiro Hot vsaj deloma omejili uporabo pirotehnike, kar pomeni tudi večjo zaščito živali, ki so na eksplozije izjemno občutljive – ne le domačih in rejnih, temveč tudi divjih živali. Glasni poki in nenadni svetlobni bliski pri živalih povzročajo hud stres, paniko in dezorientacijo, ki se lahko poškodujejo ali doživijo dolgotrajne stresne odzive. Naše izhodišče je bilo sicer še ambicioznejše, saj smo zagovarjali popolno prepoved uporabe tovrstnih izdelkov, vendar je tudi sprejeta ureditev pomemben premik v pravo smer. To pa ne pomeni, da se v prihodnje ne bomo še naprej zavzemali za popolno prepoved uporabe pirotehnike, saj verjamemo, da je dolgoročno to najbolj odgovorna rešitev z vidika zaščite živali, ljudi, varnosti in varovanja okolja.
    Varstvo živali naslavljamo tudi v našem programu. Res je, da tema ni predstavljena v ločenem, samostojnem poglavju, vendar je vključena v več programskih usmeritev, kar nikakor ne pomeni, da bi dobrobit živali postavljali na stranski tir. Nasprotno – to področje razumemo kot pomemben del odgovorne, trajnostne in solidarne družbe.
    Naše delo bomo tako tudi nadaljevali. Cilj je oblikovati zakonodajo, na katero bomo lahko kot družba ponosni. Prepogosto smo namreč še vedno priča pretresljivim primerom mučenja živali, ki v javnosti odpirajo vprašanje, ali obstoječi sistem zaščite deluje dovolj učinkovito. Prav zato menimo, da je nujna tudi sprememba Kazenskega zakonika, ki bo omogočila učinkovitejše sankcioniranje mučenja živali in zagotovila boljše varstvo njihove dobrobiti.
    Posebno pozornost namenjamo tudi rejnim živalim. V našem programu je zapisano: »Vzpodbujanje podnebno prilagojene reje rejnih živali ob zagotavljanju dobrega počutja in dobrobiti živali.« Prepričani smo, da mora biti razvoj kmetijstva trajnosten, usklajen z okoljskimi izzivi ter hkrati spoštljiv do živali, ki so del kmetijske proizvodnje.
    Naš cilj je politika, ki bo jasno pokazala, da imajo živali v sodobni družbi mesto, ki jim ga odgovorna in etična skupnost mora zagotoviti.
    ­
  2. Vprašanje prehranskih navad in pravic živali je treba obravnavati premišljeno in vključujoče. Socialni demokrati podpiramo prizadevanja za izboljšanje položaja živali,  hkrati pa menimo, da morajo biti spremembe na tem področju predvsem rezultat ozaveščanja, dostopnosti alternativ in svobodne izbire posameznika.Zato pozdravljamo rešitve, ki ljudem omogočajo večjo izbiro rastlinskih obrokov v javnih institucijah, kot so šole, bolnišnice ali v javni upravi. Zagotavljanje kakovostnih veganskih ali vegetarijanskih možnosti je pomemben korak k bolj trajnostni prehrani in k večjemu spoštovanju različnih etičnih, zdravstvenih, okoljskih ali verskih prepričanj. Takšne prakse, kot jih poznajo nekatere evropske države, vidimo predvsem kot primer dobre prakse razširitve ponudbe in ne kot vsiljevanje enega samega načina prehranjevanja.Ob tem menimo, da mora biti prehranska politika usmerjena tudi v zmanjševanje okoljskega odtisa prehranskega sistema, večjo dostopnost rastlinskih alternativ ter podporo lokalni in trajnostni pridelavi hrane. Spodbujanje rastlinskih obrokov je lahko del teh prizadevanj, vendar vedno na način, ki spoštuje pluralnost prehranskih odločitev.Kar zadeva razpravo o poimenovanju rastlinskih izdelkov z izrazi, kot so »burger«, »klobasa« ali podobni izrazi, menimo, da pretirano omejevanje poimenovanj ni smiselno. Pomembno je predvsem, da so izdelki jasno označeni in da potrošniki vedo, ali gre za živalski ali rastlinski izdelek. Izrazi, ki opisujejo obliko, način priprave ali kulinarično uporabo hrane, so potrošnikom razumljivi in jim pomagajo pri izbiri, zato jih ni smiselno prepovedovati.

    Naš cilj je prehranski sistem, ki bo bolj trajnosten, zdrav in etičen, hkrati pa bo spoštoval svobodo izbire posameznikov ter različne kulturne in prehranske navade v družbi.
    ­

  3. Vprašanje subvencij v kmetijstvu je pomemben del razprave o prihodnosti prehranskega sistema. Menimo, da mora biti kmetijska politika usmerjena v večjo trajnost, odpornost na podnebne spremembe ter v zagotavljanje prehranske varnosti. Pri tem je smiselno razmišljati tudi o postopnem prilagajanju podpornih shem, tako da te bolj spodbujajo raznolike in trajnostne oblike pridelave hrane.Podpiramo razvoj in večjo dostopnost rastlinske pridelave, vključno s pridelavo stročnic, saj te pomembno prispevajo k zdravju tal, zmanjševanju okoljskih obremenitev in večji prehranski samooskrbi, ter tudi zdravju ljudi. Smiselno je, da kmetijska politika prepozna te koristi in temu ustrezno prilagaja podporne mehanizme.Hkrati pa menimo, da mora biti takšen prehod premišljen in postopen. Živinoreja je pomemben del slovenskega kmetijstva, zlasti na območjih, kjer rastlinska pridelava ni enostavna ali ekonomsko upravičena. Zato ne zagovarjamo enostranskih ali hitrih ukrepov, temveč uravnotežen pristop, ki podpira tako trajnostno živinorejo kot tudi večji razvoj rastlinske pridelave.Naš cilj je prehranski sistem, ki spodbuja raznoliko in kakovostno prehrano, ter hkrati zmanjšuje okoljske obremenitve, ter zagotavlja dobro počutje in dobrobit živali. V tem okviru vidimo prostor za postopno prilagajanje subvencij, ki bodo spodbujale trajnostne prakse v vseh segmentih kmetijstva, ob spoštovanju dejstva, da ima tudi mešana prehrana svoje mesto v sodobni družbi.
    ­
  4. Socialni demokrati bomo tudi  v prihodnje s svojim zakonodajnim delom predlagali in podpirali rešitve, ki bodo izboljšale položaj živali ter okrepile njihovo zaščito v slovenski zakonodaji. Pri tem želimo nadaljevati s postopnim, a jasnim dvigovanjem standardov dobrobiti živali ter z učinkovitejšim preprečevanjem zlorab.Ena od pomembnih nalog je sprememba Kazenskega zakonika, ki bi omogočila učinkovitejše varstvo dobrobiti živali ter odločneje sankcionirala primere mučenja. Zavzeli se bomo za strožje sankcioniranje mučenja živali ter za okrepitev nadzora nad zagotavljanjem ustreznih življenjskih pogojev in ravnanjem tako z rejnimi kot z domačimi živalmi.Pomemben del prizadevanj predstavlja tudi postopno odpravljanje neustreznih rejnih praks, ki povzročajo nepotrebno trpljenje živali, ter spodbujanje takšnih načinov reje, ki zagotavljajo višje standarde dobrobiti. Prav tako se zavzemamo za skrajševanje prevoznih poti rejnih živali in za postopno omejevanje oziroma odpravo prevozov živih živali na dolge razdalje.Pri pripravi zakonodaje želimo tesno sodelovati s strokovno javnostjo, kmetijskim sektorjem in organizacijami za zaščito živali, saj verjamemo, da je mogoče le z dialogom in premišljenimi rešitvami doseči trajne izboljšave za dobrobit živali in hkrati zagotoviti stabilen razvoj kmetijstva.

ZELENI SLOVENIJE + SG STRANKA GENERACIJ

Na podlagi programskih izhodišč Zeleno-modrega programa liste Zeleni Slovenije in Stranke generacij, ki temeljita na spoštovanju narave, trajnostnem kmetijstvu in medgeneracijski odgovornosti, vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Vprašanje pravic živali v politiki in programu

DA. Vprašanje pravic in zaščite živali je sestavni del naših prizadevanj za ohranitev “naravne suverenosti” in biotske raznovrstnosti. V našem programu živali ne razumemo zgolj kot “stvari” ali “surovine”, temveč kot čuteča bitja.

  • Programski poudarek: Zavzemamo se za strožjo zakonodajo na področju zaščite živali, ki vključuje vse kategorije: hišne ljubljenčke, prostoživeče živali (ohranjanje habitatov) in kmetijske živali. Naš cilj je prehod iz zgolj minimalne dobrobiti (welfare) k aktivnemu spoštovanju pravic živali do življenja brez nepotrebnega trpljenja.

2. Veganska izbira v javnih institucijah in poimenovanje rastlinskih izdelkov

Naša lista močno podpira svobodo izbire in etično potrošnjo.

  • Veganski meniji: Pozdravljamo rešitve, kot je portugalska, in se zavzemamo, da bi morale vse javne institucije v Sloveniji (šole, vrtci, bolnišnice, ministrstva) obvezno nuditi polnovreden rastlinski (veganski) obrok. To ni le vprašanje etike do živali, temveč tudi vprašanje vključenosti (verski, zdravstveni in etični razlogi) ter okoljske odgovornosti.

  • Poimenovanja (burger/klobasa): Nasprotujemo prepovedi uporabe teh izrazov za rastlinske izdelke. Menimo, da gre za nesmiseln poskus lobijev tradicionalne mesne industrije, da bi ovirali razvoj trajnostnih alternativ. Potrošniki niso zmedeni; kdor kupi “rastlinski burger”, ve, kaj kupuje. Namesto prepovedi imen bi morala EU spodbujati jasno označevanje vpliva hrane na okolje in živali.

3. Subvencije: Prehod od živinoreje k rastlinski pridelavi

Strinjamo se, da je trenutna razdelitev subvencij v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) zastarela in ekološko nevzdržna.

  • Prerazporeditev sredstev: Naše stališče je, da morajo subvencije slediti ciljem Pariškega podnebnega sporazuma. Podpiramo postopno zmanjševanje neposrednih plačil za intenzivno industrijsko živinorejo in sočasno znatno povišanje subvencij za pridelavo rastlinske hrane za neposredno prehrano ljudi (stročnice, žita, sadje, zelenjava).

  • Lokalna samooskrba: Slovenija ima idealne pogoje za povečanje pridelave stročnic in avtohtonih rastlinskih kultur. Namesto da subvencioniramo uvoz krme za živino, bi morali spodbujati kmete, da preidejo na pridelavo poljščin, ki imajo manjši ogljični odtis in neposredno hranijo prebivalstvo.

4. Konkretne zakonske rešitve v novem mandatu

V okviru poslanskega mandata bomo predlagali naslednje ukrepe:

  • Zakon o obvezni rastlinski opciji: Zakonska obveza, da javne kuhinje v vsakem meniju zagotovijo vsaj eno uravnoteženo vegansko izbiro.

  • Prepoved kletne reje in vezane reje: Postopna ukinitev vseh oblik kletne reje (perutnina, zajci) in trajna prepoved vezane reje goveda, z zagotovitvijo prehodnih sredstev za kmete za preureditev v prosto rejo ali preusmeritev v rastlinsko pridelavo.

  • Davčne olajšave za rastlinske izdelke: Predlagali bomo znižano stopnjo DDV (9,5 % ali manj) za osnovna rastlinska živila in nadomestke, ki dokazano manj obremenjujejo okolje.

  • Prepoved testiranja na živalih za kozmetiko in čistila: Strožji nadzor in popolno zaprtje vrzeli, ki še omogočajo laboratorijsko izkoriščanje živali v te namene na tleh RS.

  • Ustanovitev varuha pravic živali: Neodvisna institucija, ki bi nadzorovala izvajanje zakonodaje in imela pooblastila za ukrepanje v primerih sistemskega mučenja živali.

Zeleno-modra lista verjame, da je prihodnost Slovenije v sožitju z naravo. Naš cilj je kmetijstvo, ki hrani ljudi, ne da bi pri tem uničevalo planet ali izkoriščalo druga čuteča bitja.

Aljaž Krivec
Aljaž Krivec
+ posts

Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *