Groze zoonoze
Ena izmed osrednjih akademskih revij, ki se posveča vprašanju (nečloveških) živali, Animal Studies Journal (izdaja jo univerza v avstralskem Wollongongu), nam je v preteklih dneh postregla z novo številko, namenjeno raziskovanju preseka med epidemijo novega koronavirusa in vprašanjem nečloveških živali.
Ker so članki (napisani izključno v angleščini) prosto dostopni na tej spletni povezavi, jih ne bom povzemal, pričujoče besedilo prav tako ni komentar nove številke revije, temveč želim opozoriti na to, da je vprašanje živali z vprašanjem covida-19 povezano na najrazličnejše načine.
Začne se na samem začetku, saj je novi koronavirus, enako kot številni drugi nevarni in razširjeni virusi, zoonotičnega izvora (o tem je za pričujoči portal pisala že Anja Radaljac v članku Generalka 2020), zaradi česar je tudi njegov pojav tesno povezan z dejstvom obstoja živinoreje. Seveda so bile na udaru t. i. mokre tržnice na Kitajskem in očitki so bili pogosto izrazito sinofobne narave, čeprav se pojavljajo tudi teze, da morda novi koronavirus izhaja iz ZDA.
Naj bo tako ali drugače. Čeprav je verjetnost za pojav nevarnega virusa odvisna od načina reje, je tveganje vselej precejšnje, zato je klasično tridelno strukturo zagovora veganstva (etika, ekologija, zdravje) ponekod že zamenjala štiridelna struktura, ki opozarja na povišano možnost pojava epidemij ob trenutno prevladujočem karnističnem prehranskem modelu (predvsem na Zahodu). In temu navkljub se je istočasno tudi pri nas subvencioniralo govedorejo, in sicer zaradi škode, ki ji jo je povzročil novi koronavirus. Mindfuck.
Pojav virusa je vodil k omejevanju javnega življenja. Tako smo bili priča videoposnetkom in fotografijam nečloveških živali, ki so se pojavile v habitatih, v katerih jih že dolgo ni bilo videti (seveda se je med temi »dokumenti« pojavilo tudi precej lažnih, saj se zdi težnja po idiličnem močnejša od dejstev). Kasneje so se med ključna žarišča okužb vpisali mesnopredelovalni obrati (tudi pri nas, na primer v Pivki). Ugotovljeno je bilo, da lahko na potek bolezni ključno vpliva tudi … prehrana. V eni od raziskav (pod njo so podpisane_i raziskovalke_ci iz bolnišnice John Hopkins, Cedars-Sinar idr.) so ugotovile_i, da je pri ljudeh, ki se prehranjujejo rastlinsko, možnost za hujši potek bolezni covida-19 manjša za 73 %. Koronavirusna kriza je torej odprla tudi vprašanje o splošnih prehranskih smernicah in prehranski politiki, obe pa sta osnovani prav na karnizmu in specizmu, s čimer sta ključno povezani z vprašanjem nečloveških živali.
Nato so začeli zbolevati še hišni ljubljenčki, ki so jih ponekod začeli celo cepiti proti novemu koronavirusu. Ob cepivu se, kot to velja za vsa druga cepiva in zdravila, ponovno odpre vprašanje o možnih alternativah trenutnemu modelu testiranja na nečloveških živalih za farmacevtske namene in uporabi surovin živalskega izvora pri njihovi proizvodnji. Nazadnje so nečloveške živali našle mesto tudi v političnih ukrepih in diskurzu. Se spomnite, da je bila izjema ob omejitvi gibanja sprehajanje psic_ov? In se spomnite, da je protimaskarski diskurz zaščitne maske pojmoval kot »nagobčnike« in da je testiranje prej nekaj »za živino« kot »za ljudi«? Da o »poskusnih zajčkih«, ki jih je bilo najti ob menda »načrtnem širjenju koronavirusa« in cepljenju, niti ne govorim.
Navedel sem le nekaj najvidnejših točk, kjer se kriza novega koronavirusa in vprašanje nečloveških živali srečata, vendar se ne zdijo ključne zgolj za razumevanje našega odnosa do drugih živali, temveč tudi za razumevanje covida-19. Zato je nova številka akademske revije Animal Studies Journal še kako dobrodošla. Manj dobrodošlo pa je, da se kljub še tako očitnim povezavam med tematikama širši medijski prostor in politika na to sploh ne odzivata. Ali je trenutna epidemija še eden izmed zgodovinskih dogodkov, iz katerega se bomo naučile_i bolj malo? Verjetno.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.