Idiličnost veganstva
Na jumbo plakatih ene izmed pri nas prisotnih trgovskih verig lahko v teh dneh občudujemo živobarvne, očesu privlačno aranžirane (pretežno) rastlinske jedi, opremljene z napisi Ulala, dobrote brez mesa, Bi vegansko idilo za zajtrk ali kosilo?, Bi brez laktoze in glutena – ni problema! in Božansko, če je bio ali organsko. Plakati so del kampanje Tvoja izbira.
Morda je na prvi pogled mogoče trditi, da je takšna kampanja v prid širjenju veganstva; navsezadnje jo je izpeljala ena izmed največjih trgovskih verig, kar lahko implicira, da je veganstvo nekaj, kar je »primerno« za širšo publiko (in ne le za neko obskurno, nevidno družbeno skupinico), kar skrbi za »vidnost« veganstva in njegovo prisotnost v družbi, dejstvo, da gre za »nizkocenovnika«, pa implicira tudi to, da je veganstvo dostopno vsakomur.
Četudi vse navedeno morda dejansko celo drži – in ima takšna kampanja lahko svojevrstne pozitivne učinke za širjenje veganskega gibanja, pa lahko v tej kampanji, ki seveda ni edina svoje vrste, zasledimo tudi številne težave.
Prvo, kar pade v oči, je enačenje veganstva (in vegetarijanstva v primeru plakata Ulala, dobrote brez mesa) z rastlinsko prehrano; gre za v širšem medijskem in družbenem prostoru večkrat videni proces razmejevanja veganstva od pravic nečloveških živali; dobrobit živali ni na nobenem izmed plakatov niti implicirana; po drugi strani je veganstvo povsem neposredno omenjeno in tako kampanja Tvoja izbira daje vtis, da lahko nekako obstaja brez živalskega vprašanja, preprosto kot prehranska izbira.
Ta implikacija je utrjena z drugo očitno značilnostjo kampanje Tvoja izbira, in sicer z umeščenostjo veganstva med vrsto drugih prehranskih izbir; tega skorajda ne moremo zapisati drugače; v tolikšni meri je namreč veganstvo izenačeno s prehrano; postavljeno je ob bok vegetarijanstvu (ki je, seveda, z vidika pravic živali bolj ali manj neločljivo od vsejedstva), biološko pridelani oziroma organski hrani (kjer seveda umanjka kakršnakoli navezava na pravice živali ali ekologijo) in brezglutenski prehrani oziroma prehrani brez laktoze– kjer gre seveda pretežno za zdravstvenimi stanji pogojene tipe prehran.
Če bi bilo biološko pridelano prehrano še mogoče vezati na veganstvo (navsezadnje konvencionalni načini pridelave rastlinske hrane zajemajo številne neveganske prakse, kot sta gnojenje z živalskim gnojem in uporaba pesticidov), je vegetarijanska prehrana praktično njeno nasprotje, zdravstveno pogojene diete pa z veganstvom na idejni ravni sploh nimajo nobenih smiselnih presečišč.
Kampanja s svojim poimenovanjem in strukturiranostjo veganstvo tako neposredno zvaja na osebno izbiro (hence »Tvoja izbira«), kar pa seveda implicira tudi to, da so drugi tipi prehrane prav tako osebne izbire; kakšni vse so lahko ti tipi prehrane, nam kaže že kampanja sama, tako da nenadoma med veganstvom in vegetarijanstvom ali prehrano, ki nam jo narekuje neko bolezensko stanje, ni več nobene razlike; seveda se to zgodi neposredno na točki, ko umanjka etično ozadje veganstva.
Seveda tovrstno apropriiranje znotraj kapitalističnega sistema ni niti nekaj novega niti nekaj običajnega; kapitalizem na sorodni način »požira« tudi številne druge politične boje, pri čemer prihaja do absurdnih situacij, ko se proizvajalci hitre mode v svojih promocijskih kampanjah »borijo« proti rasizmu in se zavzemajo za delavske pravice, feminizem ali ekologijo, četudi s svojim delovanjem nenehno reproducirajo rasizem, kršijo delavske pravice oziroma so pomemben deležnik novodobnega suženjstva, ustvarjajo nepregledno množico odpadkov, njihova industrija pa je globoko prepredena s seksizmom. Tovrstne apropriacije osvobodilnim gibanjem jemljejo njihov politični potencial; vzpostavljajo jih kot všečne identifikacijske točke (»identitetne politike«) in obenem ohranjajo vse strukturne probleme, ki jih ta gibanja skušajo naslavljati.
Podobno tako tudi trgovec, ki nam ponuja vegansko idilo, vseeno prodaja kose živalskih trupel, njihove izločke in plejado drugih neveganskih jedi ter brez vsakršne zavesti o idejni podstati veganstva veganstvo sopostavlja z nasprotnimi mu prehranskimi politikami.
Veganstvo je s tem zvedeno na nekakšno idilično prehranjevanje, odvzet pa mu je politični idealizem, ki terja paradigmatski obrat.
Anja Radaljac
Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izvajala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni video-blog ter Facebook stran Travožer.