Kaj je karnizem?

Karnizem je prevladujoča družbena ideologija, ki združuje vrednostno zaznamovana prepričanja o nujnosti, normalnosti, nasladnosti in naravnosti uživanja mesa in drugih živalskih produktov. Kot velja za vsak drug sklop prepričanj ali splošno razširjeno ideologijo, tudi karnizma ni smiselno zgolj nekritično sprejemati, ampak ga je nujno prevprašati.

Torej: ali je živalske produkte nujno uživati? Ne. Nutricionistika, znanost o (človeški) prehrani, kaže, da meso in drugi živalski produkti za zdravo življenje niso potrebni.1Vir je dostopen tukaj. Rastlinska prehrana pravzaprav ščiti pred številnimi »civilizacijskimi boleznimi«, ki imajo za posledico največ smrti v »zahodnih državah« (npr. srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, nekatere vrste raka, debelost idr.2Vira sta dostopna tukaj in tukaj.)

Je živalske produkte naravno uživati? Bivamo v družbah, v katerih čistimo vodo, jodiramo sol, gojimo hrano z insekticidi, jo genetsko spreminjamo ter jo prodajamo vnaprej pripravljeno (namesto svežo), zamrznjeno, dodajamo ji sladila, barvila in konzervanse, obenem pa na svetu soobstaja vrsta najrazličnejših prehranskih tipov in diet. In vse to je pravzaprav »naravno«. In če človek lahko uživa rastlinsko hrano, je to zanj povsem »naravno«; vrste – tudi ljudje – se spreminjamo in človek spreminja načine bivanja, hranjenja, delovanja. Vsa delovanja niso konstruktivna (npr. prehranjevanje s tipično »zahodnjaško dieto« ali uživanje toliko mesa, kot ga užije povprečni Slovenec), a to ne pomeni, da niso »naravna«. Vse je »naravno«, nič ni »nenaravno« ali »čeznaravno«.

Je živalske produkte normalno uživati? V Sloveniji prav gotovo, saj to počne približno 99 % populacije. Ampak »normalnost« še ni argument za neko vedenje/delovanje/prepričanje: v preteklosti je bilo npr. »normalno«, da si bela oseba lasti temnopolto osebo. Nekoč je bilo »normalno«, da se ženske ne smejo izobraževati in delovati v javni sferi. »Normalnost« zgolj nakazuje na prevalenco nekega delovanja, a to še ne pomeni, da je tako delovanje etično, da je tako delovanje edino možno ali da takega delovanja ni mogoče izpodbijati. Samo zato, ker je nekaj »normalno«, še ni »prav«.

Je živalske produkte nasladno uživati? To je seveda odvisno od posamezne osebe in njenega okusa. Toda tu velja podobno kot pri »normalnosti«: samo zato, ker je osebi nekaj všeč, to še ne pomeni, da je njeno delovanje etično: vzemimo, recimo, pedofilijo: spolno občevanje – tudi nasilno – z otrokom je lahko za neko osebo zelo nasladno, toda to še ne pomeni, da je pedofilija sprejemljiva: naslada ni argument za pedofilijo, prav tako pa ni argument za uživanje živalskih produktov, ki so vselej produkt zatiranja čutečih bitij.

Ideološko nasprotje karnizmu predstavlja veganstvo, ki združuje prepričanja o tem, da živalskih produktov ni treba uživati ter da je živalske produkte – ki so vselej posledica zatiranja zavestnih, čutečih bitij drugih vrst – neetično uživati.

Živalskih produktov torej ni treba uživati, in ne glede na normalnost, nasladnost in naravnost tega početja, to početje ni etično.

Anja Radaljac
Anja Radaljac
kritičarka, prozaistka, prevajalka | anja.radaljac@gmail.com | + posts

Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izvajala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni video-blog ter Facebook stran Travožer.

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *