Kaj je karnizem?

Karnizem je v večini človeških družb prevladujoča družbena ideologija, ki združuje vrednostno zaznamovana prepričanja o nujnosti, normalnosti, nasladnosti in naravnosti uživanja mesa in drugih živalskih produktov. Koncept karnizma je zastavila in z delom Why We Love Dogs, Eat Pigs, and Wear Cows (2009) zastavila psihologinja Melanie Joy.

Kljub temu, da je karnizem vsesplošno razširjena ideologija, pa ni upravičeno, da bi karnizem nekritično sprejemale_i; kot vsak drug sklop prepričanj velja tudi tega prevprašati.

Torej: ali je živalske produkte nujno uživati? Ne. Nutricistika, znanost o (človeški) prehrani, kaže, da meso in drugi živalski produkti za zdravo življenje niso potrebni.* Rastlinska prehrana pravzaprav ščiti pred številnimi »civilizacijskimi boleznimi«, ki imajo za posledico največ smrti v »zahodnih državah« (npr. srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, nekatere vrste raka, debelost idr.)

Je živalske produkte naravno uživati? Bivamo v družbah, v katerih čistimo vodo, jodiramo sol, hrano gojimo z insekticidi, jo genetsko spreminjamo ter jo prodajamo v naprej pripravljeno (namesto svežo), zmrznjeno, dodajamo ji sladila, barvila in konzervanse, obenem pa na svetu soobstaja vrsta najrazličnejših prehranskih tipov in diet. In vse to je, pravzaprav, »naravno«. In v kolikor človek lahko uživa rastlinsko hrano je to zanj povsem »naravno«; vrste – tudi ljudje – se spreminjamo in človek spreminja načine bivanja, hranjenja, delovanja. Vsa delovanja niso konstruktivna (npr. prehranjevanje s tipično »zahodnjaško dieto« ali uživanje toliko mesa, kot ga užije povprečni Slovenec), a to ne pomeni, da niso »naravna«. Vse je »naravno«, nič ni »nenaravno« ali »čeznaravno«.

Je živalske produkte normalno uživati? V Sloveniji prav gotovo, saj to počne približno 99% populacije. Ampak »normalnost« še ni argument za neko vedenje/delovanje/prepričanje: v preteklosti je bilo npr. »normalno« da si bela oseba lasti temnopolto osebo. Nekoč je bilo »normalno«, da se ženske ne smejo izobraževati in delovati v javni sferi. »Normalnost« zgolj nakazuje na prevalenco nekega delovanja, a to še ne pomeni, da je tako delovanje etično, da je tako delovanje edino možno ali da takega delovanja ni mogoče spodbijati. Samo zato, ker je nekaj »normalno« še ni »prav«.

Je živalske produkte nasladno uživati? To je seveda odvisno od posamezne osebe in njenega okusa. Toda tu velja podobno kot pri »normalnosti«: samo zato, ker je osebi nekaj všeč to še ne pomeni, da je njeno delovanje etično: vzemimo, recimo, pedofilijo: spolno občevanje – tudi nasilno – z otrokom je lahko neki osebi zelo nasladno, toda to še ne pomeni, da je pedofilija sprejemljiva: naslada ni argument za pedofilijo, prav tako pa ni argument za uživanje živalskih produktov, ki so vselej produkt zatiranja čutečih bitij.

Ideološko nasprotje karnizmu predstavlja veganstvo, ki združuje prepričanja o tem, da živalskih produktov ni potrebno uživati ter da je živalske produkte – ki so vselej posledica zatiranja čutečih bitij drugih vrst – neetično uživati.
Živalskih produktov torej ni treba uživati in ne glede na normalnost, nasladnost in naravnost tega početja to početje ni etično.

Sežetek: Karnizem je prevladujoča družbena ideologija, ki združuje vrednostno zaznamovana prepričanja o nujnosti, normalnosti, nasladnosti in naravnosti uživanja mesa in drugih živalskih produktov.

*Vir

Anja Radaljac
kritičarka, prozaistka, prevajalka | anja.radaljac@gmail.com

Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izjavala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni vido-blog ter Facebook stran Travožer.

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *