Kaj je specizem?

Termin specizem je leta 1970 zasnoval in prvi uporabil dr. Richard D. Ryder, pri čemer mu je za osnovo služila Darwinova teorija evolucije. Zapisal je:

»Vse od Darwina naprej se znanstveniki strinjajo, da z biološkega vidika ne obstaja nikakršna “magična”, esencialna razlika med človekom in drugimi živalmi. Zakaj torej ustvarjamo skorajda absolutno razliko, ko nanese na vprašanje morale? V kolikor vsi organizmi pripadajo istemu fiziološkemu kontinuumu, bi se morali uvrščati tudi na isti moralni kontinuum.«

in:

»Besedo specizem uporabljam za opis močno razširjene diskriminacije, ki jo ljudje prakticiramo napram drugim vrstam. Specizem je rasizem in oba spregledujeta ali podcenjujeta podobnosti med tistim, ki diskriminira in diskriminiranim.«

Ryder nesprejemljivost specizma argumentiral s svojo t.i. etiško teorijo painizma, katerega temelj je, da je potrebno v »moralno skupnost« (skupnost bitij, ki jim pripadajo moralne pravice in jih je potrebno moralno upoštevati) vključiti vsa »painistična« bitja, t.j. vsa bitja, ki so zmožna občutenja bolečine. (Bolečino definira zelo široko in zajame vanjo vsa neugodna stanja, tudi npr. dolgočasje.) Zakaj se je Ryder osredotočil zlasti na bolečino (in užitek)? Ker je bolečina – za katero Ryder trdi, da je »edino zlo na svetu« in se ji vsakdo želi izogniti – izmerljivo dejstvo. (Npr. »pravica« ni izmerljivo dejstvo, ampak stvar dogovora.)

Specizem je za Ryderjem populariziral avstralski filozof, Peter Singer, ki ga je definiral kot »predsodkarsko naravnanost v prid interesov članov posameznikove lastne vrste in proti interesom drugih vrst« ter fokus z bolečine preokrenil na »interese« (bolečino pa pripoznava kot predpogoj za interese) ter na princip enakosti: bitja z enakimi interesi morajo biti deležna enake obravnave.

Kasneje so teorijo specizma razvijale_i tudi druge_i teoretičarke_i, npr. Gary Francione, ki sprejme Singerjevo definicijo specizma in ga razume kot neenakovredno obravnavo interesov ljudi in ne-človeških živali. Za temelj zagovora protispecistične pozicije uporabi teorijo pravic, ki se je v veliki meri poslužujejo tudi druga osvobodilna gibanja, npr. gibanje za pravice LGBTQA+ populacije ali boj za pravice žensk.

Sežetek: Specizem je zatiranje na podlagi vrste.

Anja Radaljac
kritičarka, prozaistka, prevajalka | anja.radaljac@gmail.com

Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izjavala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni vido-blog ter Facebook stran Travožer.

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *