Kaj so kritične animalistične študije oziroma kaj je kritična animalistika?
Čeprav v okviru spletnega medija Animot v prispevkih neredko omenjamo kritične animalistične študije (KAŠ) ali pa naši prispevki temeljijo na premisah, ki jih te zastavljajo, vprašanja kaj so kritične animalistične študije? še nismo naslovile_i – to besedilo je tukaj, da to napako odpravi – upoštevaje, da so v slovenskem akademskem in humanističnem okolju KAŠ izrazito redko zastopane, vsekakor ni dvoma, da gre dejansko za napako.
Kritične animalistične študije so začele nastajati leta 2001 z ustanovitvijo Centra za zadeve osvoboditve živali (angl. Center on Animal Liberation Affairs – CALA), ki se je kasneje preoblikoval v Inštitut za kritične animalistične študije (angl. Institute for Critical Animal Studies – ICAS). Ustanovila sta ga dr. Anthony J. Nocella II in dr. Steve Best. Prvotni CALA je izšel iz zbirke besedil Terrorists or Freedom Fighters? Reflections on the Liberation of Animals (slov. Teroristi ali borci za svobodo? Premisleki o osvoboditvi živali), ki sta jo Nocella in Best sourejala.
CALA – in kasnejši ICAS – ni bil vzpostavljen kot apolitično akademsko združenje, temveč ravno nasprotno, kot na anarhističnih idealih totalne osvoboditve osnovana akademsko-aktivistična institucija, s čimer se je eksplicitno umestil v polje političnega.
Kritične animalistične študije, ki so svoje ime dobile leta 2007 po obsežni razpravi med približno desetimi akademičarkami_ki s področja pravic živali in osvoboditve živali z vsega sveta, so tako že vse od svojih začetkov temeljno povezane z aktivistično prakso, v letu 2014 pa so s knjigo Defining Critical Animal Studies: An Intersectional Social Justice Approach for Liberation (slov. Opredelitev kritičnih animalističnih študij: Intersekcijski pristop socialne pravičnosti za osvoboditev), ki so jo skupaj pripravile_i Anthony J. Nocella II, John Sorenson, Kim Socha in Atsuko Matsuoka, pridobile deset načel kritičnih animalističnih študij, ki so obenem tudi filozofski temelj ICAS in ki bodo predstavljene v nadaljevanju.
Spletna stran ICAS opredeli kritične animalistične študije kot študije, ki so utemeljene na osvoboditvi živali in anarhizmu. Razume jih kot intersekcijsko, transformativno, holistično gibanje, ki se naslanja na načelo iz-teorije-v-akcijo in ga vodijo aktivistke_i. Kritične animalistične študije opredeli tudi kot raziskovalno področje, ki brezkompromisno raziskuje in pojasnjuje preplete zatiranj ter ki se v želji po pravičnem, vključujočem, mirnem svetu obenem povezuje z drugimi radikalnimi in revolucionarnimi akcijami, teorijami, skupinami in gibanji za popolno osvoboditev.
V tem smislu so KAŠ želele nastopiti proti animalistiki glavnega toka, ki se je razmahnila v desetletju pred tem ter je preučevala zgodovinske, družbene in filozofske vidike čezvrstnih odnosov (oziroma odnosov med ljudmi in živalmi), vendar brez stika s trpljenjem resničnih nečloveških živali, človeštva in Zemlje.
Ključni vidik, ki so ga vpeljale KAŠ, je tako bila kritičnost, ki jo je dr. Vasile Stănescu opredelil skozi pet vidikov. KAŠ so po njegovi opredelitvi kritične v smislu, da se naslanjajo na kritično teorijo, kritične so do racionalnega človeškega subjekta (racionalnost ne bi smela biti merilo za umestitev v moralno skupnost), kritične do nekaterih primerov študij s področja animalistike (in posthumanizma), kritične v smislu samokritičnosti (na način, da priznavajo preplet različnih oblik zatiranj in svoje mesto znotraj zatirajočih sistemov), kritične v smislu nujnosti oziroma kritične v smislu, da so »kritičnega pomena«, ker se zavedajo vseh družbenih okoliščin tega trenutka.
Na podobna izhodišča se opira tudi že omenjenih deset načel kritične animalistike, ki so povzeta v nadaljevanju:
1. KAŠ zasledujejo intersekcionalno sodelovalno pisanje in raziskovanje, ki zajema perspektive, ki jih animalistika navadno spregleduje, na primer politično ekonomijo.
2. KAŠ zavračajo psevdoobjetivno akademsko analizo ter eksplicitno razkrivajo njeno normativno vrednost in politično zavezanost (opozarjajo, da akademsko polje ni nepolitično).
3. KAŠ zavračajo ozka akademska stališča ter povezujejo teorijo s prakso, analizo s politiko in akademijo s skupnostjo.
4. KAŠ spodbujajo holistično razumevanje presečišč različnih oblik zatiranja, ki tvorijo večji, prepleten globalni sistem prevlade.
5. KAŠ zavračajo apolitične, konservativne in liberalne pozicije, da bi spodbudile antikapitalistične in radikalno antihierarhične politike.
6. KAŠ zavračajo politike, ki so reformistične, usmerjene k posamičnim ciljem, so nacionalno ali zakonodajno usmerjene in jih zanimajo izključno živalski interesi (vselej pa tudi interesi nečloveških živali), saj dajejo prednost politiki zavezništva in solidarnosti z drugimi oblikami zatiranja.
7. KAŠ zagovarjajo politiko totalne osvoboditve, ki zajema potrebo po osvoboditvi ljudi, nečloveških živali in Zemlje kot planeta.
8. KAŠ dekonstruirajo in rekonstruirajo ne samo binarno opozicijo človek : žival, ampak tudi druge binarne opozicije, ki jih razumejo kot omejitve na poti proti večji svobodi, miru in ekološki harmoniji.
9. KAŠ podpirajo in raziskujejo kontroverzne radikalne politike in strategije, ki jih uporabljajo različna gibanja za socialno pravičnost, kot je ekonomsko sabotiranje.
10. KAŠ se trudijo ustvarjati prostor za konstruktiven kritični dialog v zvezi s tematikami, ki so relevantne zanje, in sicer tako v akademskih skupinah, v splošni populaciji in med aktivistkami_i.
V skladu z vsem zapisanim lahko povzamemo, da so kritične animalistične študije polje, ki na kritičen način naslavlja medvrstna razmerja, pri čemer se povezujejo z drugimi osvobodilnimi boji ter združujejo teorijo in prakso (v katero neizogibno sodi tudi veganstvo!). Izhajajo iz ideje totalne osvoboditve in zagovarjajo radikalno drugačno, nehierarhično in solidarnostno zastavitev družbe.
Viri
- Spletni vir: https://www.criticalanimalstudies.org/about/ (nazadnje dostopano: 17. 1. 2022)
- Spletni vir: https://www.animalsandsociety.org/resources/resources-for-scholars/defining-human-animal-studies-an-asi-video-project/defining-critical-animal-studies-with-vasile-stanescu/ (nazadnje dostopano: 17. 1. 2022)
- Spletni vir: http://www.criticalanimalstudies.org/wp-content/uploads/2009/09/Introducing-Critical-Animal-Studies-2007.pdf (nazadnje dostopano: 17. 1. 2022)
Anja Radaljac
Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izvajala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni video-blog ter Facebook stran Travožer.