Mesarji kupujejo vegiburgerje
Prejšnji teden je prišlo do, z vidika ‘industrije’ rastlinske prehrane pomembnega prevzema podjetij. Brazilska multinacionalka JBS S.A., znana tudi kot »največji svetovni mesar« (ker to tudi je) je prevzela nizozemsko podjetje Vivera, ki se že od leta 1990 posveča izključno proizvodnji rastlinske prehrane in velja za tretje največje tovrstno evropsko podjetje.
Idejno JBS S.A. in Vivera na videz ne bi mogli biti bolj različni. Medtem ko prvo sumijo ilegalnega izsekavanja (tudi Amazonskega pragozda) za pridobivanje obdelovalnih površin za krmo, druga vodi kampanjo Happy Planet (Veseli planet), ko prva velferistično zagotavlja, da v svojih stopetdesetih mesnopredelovalnih obratih »lepo skrbi za živali«, se druga ponaša z motom »More life, less meat« (»Več življenja, manj mesa«) itd.
Seveda ne gre za prvi tovrstni prevzem, že zgolj v zgodovini podjetja JBS S.A. bi jih našle_i precej. Ob dogodku se odpira nekaj podobnih vprašanj, kot so tista, ki sem jih odprl v novici prejšnjega tedna v članku (Ne)novica o (ne)novici in ki se navezujejo predvsem na različne ravni veganskega delovanja, torej na po eni strani potrebo po zasebni implementaciji spremembe, ter po drugi strani potrebo po javnem oz. političnem delovanju.
Ta poteza, kot je menda jasno, ni nekakšno ‘veganiziranje’ JBS S.A. (to ne bo niti ustavilo, niti zmanjšalo svoje proizvodnje … V izjavi za javnost govori o težko opredeljivi ideji trajektorije k rastlinski prehrani) in sam vzgib odločitve za nakup ni recimo nekakšne etiške narave. Morda najbolj problematičen vidik tovrstnega prevzema je, da bo torej JBS S.A. tisto podjetje, ki namerava postavljati pogoje in izgrajevati sebi primeren narativ o prehranski politiki, tudi v imenu denimo Vivere. Bo ta narativ kdaj ‘veganski’? Seveda je mogoče, da nekoč dejansko bo, a to ni osnovno gonilo delovanja JBS S.A., ki ima v rokah možnosti, da tovrsten proces tudi skuša onemogočati in ga zavlačevati. Da o skoraj komični podobi neoliberalnega kapitalizma niti ne govorimo.
Vprašanje kaj ob tem reči za Vivero ostaja odprto. Si želi podjetje s pomočjo JBS S.A. odpreti vrata do novih prodajnih poti, morda tudi tehnologij? Najbrž. Jih morda celo žene pristna želja po širjenju rastlinske prehrane iz etičnih/ekoloških/zdravstvenih vzgibov? Čisto mogoče. Vendar pa, če ta ideja obstaja, podjetje pristaja na logiko podjetja in njegove prisotnosti na trgu, ne pa nujno ‘tržnega deleža’ rastlinske prehrane. Ali drugače: morda pa Vivera s trga ne izganja trgovce_ke z živalskimi izdelki, temveč tiste z rastlinskimi, najsigre za Tofurky ali branjevko na murskosoboški tržnici. Da o skoraj komični podobi neoliberalnega kapitalizma niti ne govorimo #2.
A tu ne velja pretirano prilivati olja na ogenj. Zakaj bi naj od podjetja, ki proizvaja izključno rastlinsko prehrano pričakovali karkoli izven splošnih pravil igre? Hočem reči … če morajo že s svojim obstojem na to igro sploh pristajati. Zakaj bi imeli kaj več odgovornosti kot kdor koli drug? To smrdi po nekakšni diskriminaciji, izkazuje pa tudi, da denimo veganska skupnost svojo ‘stvar’ razume precej resno. Sam dodajam, da je ta tako resna, da velja najti kakšno novo platformo namesto te, ki vodi v globalne prevzeme podjetij in podobno.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.