(Ne)novica o (ne)novici
Na spletnem portalu Plant Based News, posvečenem veganstvu (in vegetarijanstvu) v najširšem pomenu besede, se je pojavil razmeroma obroben in nepomemben članek Liama Giliverja z naslovom »POTUS Joe Biden Urged To Shift To Plant-Centered Food System To Combat Climate Change« (»Predsednik ZDA Joe Biden pozvan k prehodu na prehranski sistem, ki temelji na rastlinskih živilih, za boj proti podnebnim spremembam«).
Poanta je približno takšna: 22. aprila 2021 (dan Zemlje) bo potekalo podnebno srečanje, ki se ga bo (prvič, odkar je predsednik) udeležil tudi Joe Biden. Pogovor bo kakopak tekel pretežno o podnebnih spremembah, a čeprav so nekateri Bidnovi načrti zelo visokoleteči, med njimi ponovno ni najti (kot opozarja Giliver) poziva k širši implementaciji rastlinske prehrane, zaradi česar je ustanova ProVeg zagnala peticijo, ki jo lahko (če v to kakorkoli verjamete) podpišete s klikom na te besede.
Peticiji in res kratki dolžini članka navkljub pa novica odpre več pomembnih vprašanj. Izredno negativen podnebni vpliv trenutne globalne (in še posebej zahodne) prehranske politike, ki prehranski sistem osredinja okoli industrije z živalskimi (prehranskimi) izdelki, ki ji namenja tudi izdatne subvencije, je že znana reč, popularizirana denimo v dokumentarcih, kot sta Cowspiracy ali Seaspiracy, negativen vpliv so pripoznali OZN, mnoge t. i. naravovarstvene organizacije, celo nekateri najvišji državni politični organi različnih držav … O problematiki je bilo nekaj napisanega tudi na pričujočem portalu (denimo v člankih »Izkoriščanje nečloveških živali pri ribolovu in ribogojstvu« in »Nečloveške živali v mreži podnebnih sprememb in zelenega zavajanja«). Večjih, sistemskih sprememb kljub temu ni na vidiku, pri parcialnih rešitvah, ki se pogosto omenjajo, pa se pojavlja več težav, na primer:
- Tu in tam (v zadnjem času je nekaj duhov na tem področju burila Kitajska) se pojavi kakšna iniciativa za in vitro mesne izdelke, kar nemudoma odpre vprašanje o nečloveških živalih, ki jih je za pridobivanje tega mesa sprva vendarle treba uporabiti.
- Zgolj vprašanje ekologije/podnebnih sprememb lahko morda v prvi vrsti spodbudi redukcionizem, morda celo nekakšno »načelno« veganstvo, ki se pa vendarle ne zdi tako zelo zavezujoče, ker ekološko vprašanje ni osredinjeno okoli nedotakljivosti življenja vsakega čutečega bitja (tu pride potem na vrsto ugovor, da je recimo ekvadorski avokado ekološko spornejši od tega, da pred hišo ujamem vrabca).
Ali drugače: ekološki vzgibi bi načeloma morali zadostovati za radikalno redukcijo uporabe živali, a v njihovem idejnem jedru ni popolnega bojkota vsakršnih izdelkov živalskega izvora.
Ob dogodkih, kakršen bo ta, ki se obeta 22. aprila, in splošnejšem naslavljanju vprašanja ekologije pa se odpira še eno ključno vprašanje. Problematika razkriva nujo, da vegansko gibanje (torej najsi gre za okvir pravic živali ali ekoloških vprašanj) in/ali gibanje za pravice živali delujeta v več sferah. Po eni strani mora spodbujati osebno implementacijo veganstva, torej vsako_ega posameznico_ka pozvati k prehodu na veganstvu, po drugi pa mora naslavljati tudi vzvode moči ter (se opravičujem za besedi, ki sledita) oblast in sistem (v tem primeru imajo ti pojmi podobo Joeja Bidna), saj se ti izkazujejo za branik karnizma in specizma, kar po eni strani omejuje individualno moč posameznice_ka (primer: davki, ki jih plačujemo tudi vegani_ke, se med drugim stekajo v mesnopredelovalno industrijo), po drugi otežkoča neobremenjeno debato o vprašanjih, kot so pravice živali in/ali ekologija (saj izkazuje, da je denimo karnizem v javnem interesu), po tretji pa izpusti skupine ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin (finančnih, kulturnih idr.) veganstva ne morejo implementirati (oz. to storijo težko ali ne vidijo tovrstne izbire).
Seveda pa nas vse to na koncu pripelje tudi do vprašanja dnevne oz. parlamentarne politike. Z vidika ekologije in pravic nečloveških živali se zdi ta po eni strani nemočna, po drugi pa neuporabna, ker je tako rekoč preveč politikantska in posledično v krizi. Ali drugače: najsi gre za Trumpa ali Bidna ali skoraj kogarkoli, ostajajo tovrstna vprašanja, čeravno sodijo med najpomembnejša vprašanja tega trenutka, pod radarjem, saj se naslavljajo zgolj na ravni izrekanja, ne pa tudi na ravni konkretnega, odgovornega, sistemskega ukrepanja.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.