vir: www.vegansidekick.com
vir: www.vegansidekick.com

Nevarni aktivizem

Dne 30. avgusta je ameriško kmetovalsko združenje Animal Agriculture Alliance izdalo poročilo, v katerem je natančno navedlo opažanja s konference Farmed Animal Conference E-Summit, ki jo je med 2. in 8. avgustom organiziralo in gostilo kalifornijsko zavetišče za rejne živali Animal Place, ki se zavzema za veganstvo.

Poročilo je povzelo nekaj ključnih poudarkov konference (poziv k finančni podpori gibanju za pravice živali, spodbudo k deljenju video- in fotografskega gradiva iz živinoreje, poziv k posvečanju večje pozornosti zaščiti morskih nečloveških živali ter pobudo za veganstvo), predsednica Animal Agriculture Alliance, Kay Johnson Smith, pa je namen poročila utemeljila takole: »Pomemben del poslanstva varovanja prihodnosti živinoreje je budno spremljanje delovanja organizacij za pravice živali. Pomembno je, da se vsakdo zaveda, kako zelo daleč so aktivisti pripravljeni iti, da bi dosegli svoj cilj izkoreninjenja živinoreje in premika ljudi – in celo hišnih ljubljenčkov – na vegansko prehrano. Naše poročilo s konference našim članom omogoča, da se naučijo več o strategijah in taktikah, ki jih uporabljajo te organizacije, tako da lahko naredijo vse, kar je potrebno, da zaščitijo svoje živali, svoje farme in svoja življenja.«

Ta dikcija nam je znana tudi iz slovenskega prostora, saj je Sindikat kmetov Slovenije v letošnjem avgustu pozval k zaščiti slovenskih kmetov pred vdori na njihove kmetije, pri čemer je bilo posebej poudarjeno, da vdori »živalim povzročajo stres«, lahko pa pomenijo tudi prenos bolezni, ker pri teh dejanjih niso upoštevani biovarstveni ukrepi. Sindikat je prav tako opozoril, da imajo vdori na kmetije posledice tudi za kmetovalce, saj jim lahko povzročajo »psihološke vplive«. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob tem dodalo, da »obstajajo bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno, zato se kake »človeške« bolezni lahko vnesejo v reje.«

Ne glede na tip akcij – ameriško združenje na primer svari tudi pred deljenjem posnetkov iz reje, zbiranjem finančnih sredstev, spodbujanjem k veganski prehrani – se zdi, da se ne le lokalno, temveč v širši globalni skupnosti pojavljajo sorodni ugovori na aktivizem za pravice živali, pri čemer morda najbolj izstopa poskus apropriacije skrbi za nečloveške živali. Sektor, ki temelji na lastninjenju, izkoriščanju teles in pobijanju nečloveških živali, poskuša gibanje, ki se zavzema za osvoboditev in zagotovitev pravic neljudi, prikazati kot osrednjo grožnjo neljudem. Živinorejski sektor prav tako poskuša prikazati, da gibanje za pravice nečloveških živali povzroča psihične stiske ljudem, popolnoma zamolčano pa je dejstvo, da ljudje, ki delajo v klavnih obratih, nujnem elementu živinoreje, trpijo za hudimi psihiatričnimi motnjami, da je med njimi več alkoholizma, prenesene agresije in samomorilnosti. Podobno opozarjajo na tveganje, ki ga vdori na kmetije predstavljajo z vidika zoonoz, pri tem pa popolnoma spregledajo dejstvo, da je večina epidemij v zadnjih desetletjih, vključno s trenutno, pravzaprav posledica sistemskega izkoriščanja nečloveških živali, običajno prav v živinoreji.

Obenem se vse bolj uveljavlja občutek – in tukaj bi bilo pomembno premisliti o aktivističnih taktikah – da gibanje za pravice živali bojuje vojno proti živinoreji oziroma kmetovalkam_cem, kar je problematično iz več razlogov. Prvič zato, ker se ob tem popolnoma spregleda druge sektorje, ki prav tako izkoriščajo nečloveške živali (nenaslovljeni tako ostajajo ribolov, akvakultura, strukturni problemi v poljedelstvu, uporaba neljudi v znanstvene namene, neupoštevanje čezvrstnosti družb in potreb neljudi v teh družbah itd.), pozornost pa se nesorazmerno posveča zgolj enemu sektorju, s čimer se zabriše dejstvo, da gre za vsedružbeni problem, drugič pa zato, ker se s tem odgovornost za nastalo situacijo prelaga na posamično skupino »proizvajalk_cev«, ne pa tudi na vsesplošno skupino »odjemalk_cev«.

Na tem primeru vendarle vidimo, v katero smer se začne odvijati diskurz, ko gibanje za pravice živali vsaj na enem primeru pridobi zadostno pozornost, da se sektor odzove na njegovo delovanje. Gibanju za pravice živali se lahko v kratkem zgodi, da mu bo spodmaknjen prav njegov bistveni temelj – solidarnost z neljudmi in empatijo z njihovimi položaji bodo poskusili kot svoj temeljni stav predstaviti sektorji, ki neljudi sistematično uporabljajo, trpinčijo in pobijajo.

Če Animal Agriculture Alliance opozarja, da mora kmetijski sektor spremljati delovanje organizacij za pravice živali, lahko me_i pozovemo k enakemu. Aktivistke_i in organizacije za pravice živali moramo budno spremljati narativ, ki ga razvijajo sektorji, proti katerim prvenstveno nastopamo.

Če je javnost mogoče prepričati, da sta solidarnost in empatija do neljudi etični imperativ, nikakor ne smemo dopustiti, da se vsebino teh pojmov prisvoji do tolikšne mere, da bo izkoriščanje začelo pomeniti solidarnost – in ne več »zgolj« nujno zlo, kot pretežno velja sedaj.

Anja Radaljac
Anja Radaljac
kritičarka, prozaistka, prevajalka | + posts

Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izvajala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni video-blog ter Facebook stran Travožer.

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *