Odstiranje »živalsko-industrijskega kompleksa«: Koncept in metoda v kritičnih animalističnih študijah? (drugi del)
Do prvega dela članka »Odstiranje »živalsko-industrijskega kompleksa«: Koncept in metoda v kritičnih animalističnih študijah?« lahko dostopate s klikom na to povezavo.
Članek je bil izvirno objavljen v angleščini in sicer v Journal for Critical Animal Studies, Letn. 10, Št. 1, 2012 (ISSN1948-352X), dostopno na tej povezavi.
Ob razmišljanju o mogočih dopolnitvah Noskejinega koncepta Ž-IK se bom dotaknil treh običajnih rab besede »kompleks«, za katere menim, da so lahko na splošno hevristične. Prvi pomen besede »kompleks(no)« je »težko razumljivo«, zapleteno, skrito in nedoumljivo. Drugi pomen je konglomerat, omrežje, struktura, sistem, združenje. Tretji pomen v besedni zvezi imeti kompleks razumemo kot imeti »psihološko težavo«, doživljati čustva, kot so tesnoba, strah, gnus in obsedenost, ter nereflektirano izkoriščati sociopsihološke procese, kot so stereotipi, zanikanje in projekcija. Ni težko razumeti, kako se v kontekstu Ž-IK ti trije pomeni lahko prepletajo.
Zapletena in delno skrita narava Ž-IK je povezana s procesom zanikanja, ki ga lahko opredelimo skozi navezavo na trditev sociologa Norberta Eliasa (1978), da je zahodna družba med 16. in 19. stoletjem doživela tako imenovani »civilizacijski proces«. Med tem procesom je prišlo do klasifikacije vrste telesnih in afektivnih dispozicij (Elias izpostavi zlasti manire), ki jih je mogoče razumeti kot družbeno konstrukcijo novega »človeka«, ki je opredeljen relacijsko, skozi izgradnjo razumevanja živalskosti in človeške drugosti. Elias opiše, kako številne telesne prakse, na primer prehranjevalne navade, pridobijo čustveni naboj zadrege in sramu. Številna literatura iz tega obdobja opisuje pravila vedenja v zvezi z bontonom in navadami. V njih so kot zgledi nesprejemljivega obnašanja navedene živali in razredni drugi (kmetje). Elias piše: »Vonjanje, nagnjenost k vonjanju hrane ali drugih stvari, je omejena na nekaj živalskega« (1978: 203). Pomeni, ki so jih v 16. stoletju pripisovali različnim telesnim praksam, so se do 19. stoletja spremenili in na nek način »udomačili«. Meje sramu in zadrege so se premaknile. V tem procesu je šlo za nekakšno zakrivanje »živalskega« s »človeškim«, za spopadanje s »sramom« kot posledico naše povezanosti z materialnim1Seveda bi tudi vzpon vegetarijanstva in veganstva lahko razumeli skozi tezo o »civilizacijskem procesu«. Vendar bi v primeru razumevanja praks kot izgona »živalskosti« iz »človeškega« omenjeni pogled temeljil na napačnem enačenju živali z mesojedimi praksami. Eliasova teorija civilizacijskega procesa ni popolnoma ločena od Foucaultovih teorij o prehodu od suverene k biomoči in o tem, kako se nanašajo na vidnost nasilja (glej na primer Foucault, 1976, 1977).. Ta teorija govori o omenjenem modelu »notranje razklanosti« človeka, ki je vzpostavljen skozi idejo binarnega odnosa med človekom in živaljo ter se ga produktivno uporablja za vzpostavljanje (znotraj) človeških razlik (glej Twine 2010a: 10). Tu lahko opazimo zavračanje »živalskega« znotraj človeka, deloma pa tudi zunanjo prepoved človeškega nasilja nad drugimi živalmi. Pomemben del »civilizacijskega procesa« je tudi delno skrivanje nasilja znotraj vidnega vsakdanjega življenja, sam proces pa je mogoče razlagati kot eno od gonilnih sil družbene sekvestracije zakola živali. Če drži, da je slednja del splošnega odmika od odkritega oziroma javnega prikazovanja nasilja, ki je v nasprotju z nastajajočimi družbenimi normami, in ne nekaj značilnejšega za odnose med ljudmi in živalmi, potem drži tudi, da je ta odmik zmanjšal potencialno rušilno moč tega nasilja, moč, ki bi pod vprašaj postavila naturalizacijo hierarhije med ljudmi in živalmi. To pomeni, da je netočno trditi, da je sekvestracijo zakola mogoče zreducirati na zavestno odločitev za prikrivanje nasilja v politično-ekonomske namene, saj je bila dejansko del širšega družbeno-zgodovinskega trenda. Kljub temu je novi zahodni »človek« utrdil svojo moč nad »živaljo« in proti njej ter je lahko svoje barbarstvo do neke mere skril pred javnostjo in samokonstitucijo.
Z vidika KAŠ te točke poudarjajo glavno protislovje trditev o zahodni civiliziranosti in tako ustrezajo Baumanovim opisom sodobnosti »z Janusovim obrazom« (1989)2Bauman se tu nanaša na odnos med različnimi oblikami racionalnosti in holokavstom druge svetovne vojne. Vojna in kolonializem sta v tem oziru pomembni razsežnosti sodobnosti z Janusovim obrazom. Primerljivo upravljanje nasilja lahko vidimo v delovanju vojaško-industrijskega kompleksa. Čeprav večina medijev poroča o vojnem nasilju, ga le redki prikazujejo v eksplicitnih, potencialno uničujočih podrobnostih. S tem je tudi nasilje sekvestrirano.. Vendar prav afektivni procesi zanikanja in projekcije pomagajo pojasniti tako možnost kot negotovost takšne družbene formulacije »človeškega«, neločljivo povezanega z zgodovino razredne, spolne, »rasne« in vrstne nadvlade. V zdaj že zelo znanem argumentu KAŠ in pred tem argumentu ekofeminističnega pisanja (na primer Plumwood, 1993) je bil moralni pomen škodovanja tistim, ki veljajo za manjvredne, zanikan skozi projiciranje celotnega prepletenega sklopa diskurzivnih pomenov »nanje«, s čimer se je na primer »živalskost« »živali« zgolj predpostavljala, »živalskost« različnih »ljudi« pa je bila (tudi) družbeno proizvedena. Zanikanje obsega tudi materialno delo in aktivno delovanje podrejenih (Plumwood, 1993) ter način, kako se to zanikanje kaže materialno v prostoru, v oblikovanju tehnologij in stavb, ki v primeru živali pomagajo zagotavljati relativno nevidnost nasilja, izvajanega nad njihovimi telesi. Prvi in tretji pomen besede »kompleksen« bi torej zadoščala za opis neločljive materialno-semiotične razsežnosti Ž-IK3V naslednjem prispevku se bom podrobneje posvetil tretjemu pomenu kompleksa – afektivnim in družbeno-psihološkim razsežnostim živalsko-industrijskega kompleksa.. Tudi drugi pomen besede »kompleks«, ki se nanaša na omrežje, konglomerat ali sistem, je uporaben za razmišljanje o tem, kako Ž-IK dosega in ohranja tako imenovano »materialno-semiotično« hegemonijo. Katera omrežja so v igri? Kako se povezujejo med seboj? Kako se določene specistične norme naturalizirajo, prenašajo in razširjajo? Zakaj so takšne norme tako uspešne pri pridobivanju privržencev? Drugi pomen »kompleksa« bo podobno koristen pri obravnavi našega področja zanimanja glede uporabe in obsega. Tukaj se je ustrezno vprašati o vlogi množičnih (ne)spletnih medijev pri utrjevanju simbolne prevlade Ž-IK (glej Cole in Morgan, 2011) ter analizirati načine upora proti temu. V skladu s tem je pomembno raziskati znanstveno vprašanje, v kolikšni meri so se prevladujoče predpostavke (in prakse) v zvezi z binarnim pojmom človek/živali razširile v družbi in izraze lokalnih uporov.
Čeprav naj bi bila končna opredelitev Ž-IK plod neprekinjenega kolektivnega dela znotraj skupnosti KAŠ, raziskava treh glavnih pomenov »kompleksa« dodaja k njegovi opredelitvi. Predlagam začetno preprosto in jedrnato opredelitev Ž-IK kot delno nepreglednega in mnogoterega sklopa omrežij in odnosov med korporativnim (kmetijskim) sektorjem, vladami ter javno in zasebno znanostjo. Njene ekonomske, kulturne, družbene in afektivne razsežnosti obsegajo širok nabor praks, tehnologij, podob, identitet in trgov. Kmetijstvo sem v oklepaju navedel le zato, da poudarim svoj osebni interes v tem besedilu. Kot sem že navedel, delovna opredelitev Ž-IK ne sme biti omejena na to področje. Vendar je z empiričnega vidika analizo koristno in nujno zožiti, se osredotočiti na študije primerov znotraj vsakega posameznega sektorja izkoriščanja živali in si hkrati prizadevati za razkrivanje širših uporabnih povezav. Menim, da je to eden od najpomembnejših raziskovalnih prizadevanj KAŠ. Kljub obsežnosti zadanega cilja velja ponoviti, da so nekatere pomembne raziskave že bile opravljene znotraj in zunaj KAŠ. Dodajam tudi, da mora skupnost KAŠ preiti na bolj sodelovalen mednarodni model raziskav, ki je značilen za naravoslovne znanosti, če želi optimizirati svoje delo in bolje razumeti našteta vprašanja obsega globalizacijskega razvoja Ž-IK.
Nastanek KAŠ je seveda del napetosti in politike znotraj širokega akademskega interdisciplinarnega področja proučevanja odnosov med ljudmi in živalmi. Raziskovalno delo na tem področju, ki ni opredeljeno kot KAŠ, bo sicer uporabno, vendar je tudi zunaj njega veliko akademskega dela, na katerem bi moral KAŠ z veseljem parazitirati in tudi vplivati nanj4Tu ni namen trditi, da se še noben_a raziskovalec_ka KAŠ ali ved o živalih ni ukvarjal_a s temi pristopi.. Na primer, ko razmišljamo o Ž-IK z vidika kmetijstva, imajo pomembno vlogo tudi sociologi, znanstveniki s področja znanstvenih in tehnoloških študij (ZTŠ), geografi in kritični politični ekonomisti. Kot je bilo že omenjeno, te discipline slonijo na uveljavljeni tradiciji ter teoretičnih in metodoloških pristopih k teoretiziranju o globalnem prehranskem sistemu. Nekatere od njih bom v nadaljevanju na kratko obravnaval kot smernice za prihodnje raziskave.
Družboslovno proučevanje prehrane je v zadnjih dvajsetih letih postalo hitro razvijajoče se področje, ki ga je zaznamovalo vse večje zanimanje za okoljska vprašanja, prepletanje družbene neenakosti s prehrano in s tem povezana vprašanja javnega zdravja. Bolj znano področje raziskav temelji na analizah blagovne verige5Za kritično oceno pristopa blagovne verige in njegovih odvodov glej Jackson idr. (2006).. Ta pristop se ne osredotoča na določen sektor živilske industrije, temveč sledi premikom blaga med različnimi fazami proizvodnje in potrošnje, z namenom razumevanja tako imenovanih »blagovnih zgodb« ter s tem procesov komodifikacije in zapletenih odnosov med »ljudmi, kraji in blagom« (glej Hughes in Reimer, 2004: 1). Pričakovano se torej ta prizadevanja prekrivajo z zanimanjem za Ž-IK, čeprav sam koncept ni uporabljen. Znani geograf in politični ekonomist Michael Watts je na primer pisal v tej tradiciji s poudarkom na obravnavi ameriške industrijske prašičereje in reje brojlerjev (2004). Watts proučuje, v kolikšni meri je prašičereja v nekaterih pogledih sledila in v drugih pogledih odstopala od razvojne poti industrijske reje brojlerjev, denimo v smislu mehanizacije, pogodbenega kmetovanja in vpliva na biologijo samih živali. Čeprav je ton pretežno (politično) humanističen, imajo tovrstne študije v prizadevanjih KAŠ za pojasnitev
Ž-IK veliko vrednost. Analize, ki temeljijo na blagovnih verigah, so eden od pristopov marksistične politične ekonomije v širšem smislu.
Teorija »akter-omrežje« (angl. actor-network theory, ANT) iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je ponudila alternativni konceptualni in metodološki pristop k proučevanju družbenih pojavov in s tem vplivala na družboslovne znanstvenice_ke z zanimanjem za področji prehrane in kmetijstva. Nekatere od teh točk napetosti med politično ekonomijo in TAO se dotikajo načinov, kako konceptualizirati globalizacijo, kako razumeti obseg in delovanje. Priča smo pomembnim hipotezam o tem, da TAO ponuja prepričljivejše pristope k programu družboslovnega raziskovanja prehrane in globalizacije (na primer Whatmore in Thorne, 1997), pa tudi k bolj vzajemnim in spravljivim pogledom med obema pristopoma (na primer Busch in Juska, 1997; Castree, 2002). Priznanje potencialne uporabne vrednosti TAO za raziskovanje odnosov med ljudmi in živalmi sicer ni novo (Whatmore in Thorne, 2000) zlasti v zvezi z njenim vztrajanjem pri vlogi nečloveških akterjev6Seveda v okviru TAO obstaja nevarnost, da se ob priznavanju akterstva živalim te bodisi združi z nečutečimi predmeti bodisi obravnava kot homogeno skupino »živali« nasproti »človeku«. Čeprav TAO vsekakor zanima ontološki posthumanizem, je, tako kot marksistična politična ekonomija, daleč od političnega posthumanizma, ki se ga držijo KAŠ. Za kratek seznam zgodnjih del TAO, ki obravnavajo živali, glej http://www.lancs.ac.uk/fass/centres/css/ant/ant.htm#ani. Za pregled nekaterih kritik TAO glej (Murdoch, 2001). v določenem omrežju, toda zanimive so tudi nekatere druge teoretične predpostavke o raziskovalnih pristopih KAŠ in osmišljanju Ž-IK. Poleg tega, da sta Busch in Juska kritična do privzete pasivnosti pristopov politične ekonomije, zanje trdita tudi, da so nagnjeni h konkretizaciji korporativnih akterjev, kar pomeni obravnavo določenih podjetij, ki delujejo na takšen ali drugačen način, in s tem zameglitev vpletenosti določenih ljudi v sprejemanje odločitev in dejanj (1997: 691). Pojasnjujeta, da to ni umik k nesociološkemu osredotočanju na posameznice_ke, temveč metodološki poziv k analizam, ki naj se osredotočijo na načine pridobivanja moči različnih akterjev v določenih omrežjih, »poziv k razmišljanju o globalizaciji kmetijstva v povezavi z razširitvijo omrežij akterjev« (ibid.: 692). To seveda ne pomeni, da prenehamo z analizami korporacij, temveč da natančnejše razmišljamo o delovanju določenih akterjev v korporacijah, pa tudi o tem, kako je kakšna korporacija povezana z drugimi omrežji. TAO na podoben način uporablja koncept akter-omrežje za dekonstrukcijo tradicionalnega družboslovnega razlikovanja med mikro in makro. V tem kontekstu razumemo globalizacijo kot razširitev koncepta akter-omrežje s pomočjo strateškega vključevanja posebnih tehnologij, ki omogočajo »delovanje na daljavo« (ibid.: 694). Tudi v tem primeru se raziskave osredotočajo na to, kako se omrežja povezujejo med seboj in ohranjajo, v kolikšni meri jih je mogoče nadzorovati, na posebne tehnologije omogočanja in na to, kako je mogoče opredeliti njihove šibke točke. Čeprav gre za okvirno sliko, je jasno, da je združitev politične ekonomije in pristopov TAO k prehrani in kmetijstvu natanko tista vrsta družboslovnega dela, v katero bi se moral vključiti KAŠ. To namreč lahko ublaži ponavljanje morebitnih metodoloških in konceptualnih napak v poskusih pojasnjevanja Ž-IK, ponudi vrsto uporabnih pristopov in nazadnje utrdi prisotnost KAŠ na omenjenih področjih.
Metodologija KAŠ – Kratek pregled korporacij z živalskimi genskimi viri
V sklepnem delu članka virtualne metode uporabim z namenom prikaza različnih spletnih načinov zbiranja in predstavitve podatkov, ki so dostopni širši skupnosti KAŠ in ji omogočajo razumevanje elementov Ž-IK. Znotraj zožitve na živinorejo se posvetim delovanju živinorejskih genetskih korporacij. Pravzaprav zagovarjam potrebo po uporabi posebnih študij primerov v prihodnjih raziskavah (na primer relevantnih podjetij in njihovih različnih akterjev) in nasploh potrebo po visoki stopnji specifičnosti za razumevanje zapletenega omrežja Ž-IK. Le s takšnimi empirično podprtimi raziskavami lahko KAŠ ustvari celotno sliko akterjev in odnosov, vključenih v različne, vendar med seboj povezane dele Ž-IK. Velika večina ljudi je v Ž-IK dejavna že skozi potrošnjo živalskih proizvodov. Prakse in odnosi kompleksa so namreč v družbi vseprisotni, čeprav je malo verjetno, da bi povprečen_a potrošnik_ca razmišljal_a o svojih vsakodnevnih praksah kot sestavnem delu širšega kompleksa. KAŠ si v tem kontekstu prizadeva obuditi, razkriti in ponovno materializirati žival izpod različnih kapitalističnih procesov njene fragmentacije in izpustitve (na primer Adams, 1990). Kritično razmišljanje o Ž-IK za začetek zahteva njegov opis7Zgolj vidnost ne zagotavlja politizacije ali sprememb v praksi. Jovian Parry je prepričljivo dokazal, da se gibanje »New Carnivore« (slov. Novi mesojedec), ki se pojavlja v različnih medijih (zlasti na televiziji), navdušuje nad ponovno vidnostjo zakola živali, ki je povezana s posebnim utrjevanjem spolnih norm (Parry, 2010). Menim, da je to dodaten motiv za raziskovanje psiholoških in afektivnih razsežnosti Ž-IK..
Korporacije z živalskimi genskimi viri (v nadaljevanju KŽGV) so zanimiv del Ž-IK, deloma prav zaradi svoje nevidnosti v družbi. Kljub zelo vidnim spletnim stranem in pomembni vlogi v kompleksu so te korporacije del nezavednega konzumiranja živali večine. V tradiciji politične ekonomije in nedavno TAO, ki sta spretno prenovili zgodovinski, prostorski in s tem tudi politični vidik blagovnosti, lahko opazimo sorodnost z veganskimi kritičnimi animalističnimi študijami, ki želijo demistificirati različne načine poblagovljenja živali in tudi izpodbijati njihov status blaga oziroma lastnine. Odstiranje genskih korporacij je tako majhen, vendar pomemben del opredeljevanja Ž-IK. Kot sem že navedel, se lahko družboslovno raziskovanje zavzema »proti sekvestraciji omrežij, znanosti in trgovine v živinoreji. Družboslovje ima tu vlogo civilne družbe, saj širši javnosti omogoča kritičen vpogled v nove konfiguracije proizvodnje hrane, znanosti, tehnologije in gospodarstva« (Twine, 2010a: 103).
Kakšno vlogo pa imajo KŽGV pri predelovanju živali v blago, ki ga zaužijejo ljudje? Vloga zaposlenih v teh podjetjih je predvsem v raziskavah, razvoju in distribuciji novih genskih linij glavnih vrst rejnih živali. Skozi zagotavljanje finančnih sredstev se pogosto povezujejo z akademskimi oddelki, ki se ukvarjajo z vedami o živalih, včasih pa tudi same prejemajo sredstva od nacionalnih vlad. Tako je nastala biopolitična koalicija, ki obvladuje živalsko telo in skozi vzrejo živali spodbuja nove strategije akumulacije kapitala. KŽGV imajo vse večji globalni doseg, saj so se razširile na nova ozemlja, ki so imela v primerjavi z Zahodom nižjo tradicionalno raven uporabe živalskih proizvodov. Ukvarjajo se z izvozom živalskih gamet in tudi živih živali po vsem svetu ter raziskujejo nove priložnosti za izkoriščanje genomike oziroma njene aplikacije v živinoreji8Za podrobnejšo analizo KGVŽ glej (Twine, 2010a; in zlasti Gura, 2008)..
Čeprav se je internet kot nadzorna in komunikacijska tehnologija nedvomno razvil iz vojaško-industrijskega kompleksa, se je v primeru WikiLeaks izkazal tudi kot medij razkrivanja in širjenja. Morda je internet celo najboljši sodobni primer neizvedljivosti nadzora tehnologije, kar potrjuje primer izraelske aktivistične skupine Anonymous for Animal Rights (slov. Anonimne_i za pravice živali), ki je tehnologijo CCTV uporabila za neposredni, neprekinjeni spletni prenos kokoši, ki so 24 ur na dan zaprte v baterijskih kletkah9
Glej http://anonymous.org.il/art731.html. Poleg tega smo bili v več zveznih državah ZDA nedavno priča (za zdaj neuspešnim) poskusom sprejemanja tako imenovane zakonodaje Ag-Gag, po kateri bi pridobivanje videoposnetkov z industrijskih farm ali klavnic postalo nezakonito. Ti poskusi dobro ponazarjajo napetost med tajnostjo in vidnostjo v Ž-IK. Več o zakonodaji Ag-Gag preberite na spletni strani http://opinionator.blogs.nytimes.com/2011/04/26/who-protects-the-animals/.
Nedavni primer krutega ravnanja z živalmi v klavnici v Združenem kraljestvu se (do izida članka) ni zaključil s kazenskim pregonom, ker je obveljalo, da so bili videoposnetki pridobljeni nezakonito (glej http://www.food.gov.uk/news/newsarchive/2011/jul/chealmeats). Pozitiven izid tega je bil, da je bilo ministrstvu Department for Environment, Food & Rural Affairs (DEFRA), ki je najprej zavrnilo pregon lastnikov klavnice, odvzeto pooblastilo za pregon. Organizacija Animal Aid je namreč trdila, da so interesi DEFRE preblizu industriji in zato ne more ohranjati nepristranskosti. Organizacija Animal Aid se že dolgo zavzema za to, da bi bile klavnice v Združenem kraljestvu opremljene z nadzornimi sistemi CCTV. Na osnovi uspešne kampanje so bili večji britanski supermarketi pozvani, naj zahtevajo videonadzor v klavnicah, povezanih z njimi. To sproža številna vprašanja v zvezi s transparentnostjo in tajnostjo. Nadalje, ali to pomeni zgolj biopolitično discipliniranje klavniških delavk_cev namesto pomembnega sistemskega izziva? Ali gre za klasično »velferistično« reformo, ki bi lahko pomirila večino ljudi, zaskrbljenih zaradi krutosti, vendar brez interesa spremeniti svoje navade?
. Internet je lahko sredstvo nenamernega ali namernega razkritja vidnih razsežnosti Ž-IK, ki jih sicer ne bi bilo mogoče tako zlahka razkriti pred njegovim obstojem. To ne pomeni, da je raziskovanje KŽGV enostavno, namreč še en razlog za njihovo skrivnostnost je njihov konkurenčni odnos z drugimi podjetji in izvajanje dejavnosti, ki jo je treba zaradi vpletenosti v množični zakol živali nadzorovati z afektivnega vidika. V primeru korporacij dejavnih v Ž-IK to zahteva posebne načine spletnega komuniciranja in zastopanja. Prav tako velja opozoriti, da bi pretirana osredotočenost na virtualne metode lahko privedla k okrepitvi precej abstraktne perspektive v proučevanju drugih živali, zato ne zagovarjam njihove prednostne uporabe pred drugimi raziskovalnimi metodami. Po drugi strani virtualna sfera kot pripomoček kapitalizacije in kot medij za komuniciranje z delničarji hkrati omogoča izvajanje spletnih družbenih raziskav, ki je pomemben pristop k razumevanju Ž-IK, deloma tudi zato, ker je internet postal medij za shranjevanje in posredovanje podatkov. Pomembno je tudi raziskati, kako naj bi internet spremenil odnose med podjetji in strankami ter prispeval k novim oblikam kapitalizacije v tem sektorju, vendar to presega obseg danega besedila.
Temo je morda manj primerno obravnavati s pomočjo drugih uveljavljenih virtualnih metod, na primer z virtualno etnografijo (Hine, 2000), in ustrezneje znotraj virtualne domene, ki je, kot pojasnim, logično izhodišče za pridobivanje podatkov, dekonstrukcijo predstav in ustvarjanje zemljevidov, povezanih z Ž-IK. Čeprav sem v številnih ozirih le načel površino, v nadaljevanju navajam štiri uporabne virtualne metode. Najprej želim izpostaviti zgleden primer spletne strani podjetja. Čeprav spletno stran zaznamuje precej narejeno »besedilo«, ponuja pomembne podatke o tem, kako KŽGV pojmujejo živali, kako delujejo in s kom se mrežijo. Slika 1 prikazuje zajem posnetka zaslona spletne strani družbe Genus plc, največje globalne KŽGV, in njeno globalno delovanje, ki vključuje prodajo v več kot 70 državah in podružnice v 30 državah. Genus plc je kot nekatere večje genetske korporacije v živinoreji večvrstna korporacija, saj se osredotoča na govedo (ABS Global) in prašiče (PIC). Spletna stran podjetja vsebuje številne podatke, predvsem v obliki letnih poročil in podrobnih informacij o »proizvodnih linijah«.
Ta spletna stran in druge spletne strani ponujajo diskurzivne dokaze o tem, kako KŽGV oblikujejo svojo gospodarsko in družbeno vlogo, ter še posebej o komodifikaciji živali in njihove genetike.
Slika 2 nazorno prikazuje slog, značilen za spletne strani KŽGV, ki z namenom pridobivanja potencialnih kupcev oglašujejo določene količine in lastnosti svojega živalskega blaga. Jezikovni opisi živali občasno izstopajo zaradi subjektivizacije (glej Twine, 2010a: 110–111), vendar menim, da večinoma strogo služijo svojemu namenu prav do te mere, da bi lahko v ljudeh, ki se prehranjujejo z živalskimi proizvodi, vzbudili pomislek. Znanstveno pozornost zasluži tudi vizualna politika predstavljanja živali na spletnih straneh KŽGV. Živali so namreč tam prikazane kot presenetljivo čiste in posamične, kot da zasedajo pomemben prostor. Takšen prikaz čiste živalskosti močno odstopa od nevarnosti, umazanosti in zaprtosti industrijskih farm. Spletna stran, ki nujno strateško razkriva komponente omrežij Ž-IK, hkrati prispeva k prikrivanju nasilja kompleksa.
Druga metoda in hkrati dragocen vir podatkov, uporaben za razumevanje KŽGV, so njihovi patentni portfelji. Genetske korporacije se med seboj razlikujejo v obsegu pridobivanja patentov, ki se na primer nanašajo na genske tehnike, označevalce ali dejanske živali, vendar so ti podatki kljub temu relevantni za analizo raziskovalnih interesov in možnih prihodnjih usmeritev določene korporacije. Informacije iz posameznih patentov se nanašajo tudi na sodelujoče znanstvenice_ke in povezave določenega podjetja, denimo z akademskimi mrežami. Za mapiranje intelektualne lastnine KŽGV sem uporabil podatkovno zbirko Aureka podjetja Thomson Reuters10Za dostop do te podatkovne zbirke je treba zakupiti licenco. Toda na voljo je več prosto dostopnih podatkovnih zbirk s patenti, na primer Google Patents, glej http://www.google.co.uk/patents.. Zbirka omogoča iskanje po korporacijah in izumiteljicah_ih. Omogoča tudi napredno in odzadnje iskanje citatov, kar je uporabno za kartiranje »patentnih družin«, saj poda informacije o izvoru patenta, njegovih uporabnicah_kih in načinu uporabe. Na sliki 3 so patenti v lasti podjetja Pig Improvement Company (PIC), ki je del podjetja Genus plc. Brskanje za dodatnimi podatki o posameznem patentu ni potrebno, saj je že iz samega seznama razvidno, da sta PIC in Genus plc tesno sodelovala z znanstvenicami_ki z Iowa State University in da si lastita več patentov za genetske označevalce, ki so povezani z vzrejo produktivnejših prašičev. Z metodološkega vidika je prednost v tem, da nam omogoča okvirni vpogled v naravo in način dela zaposlenih v teh podjetjih.
Druga možnost uporabe patentnega sistema za pridobivanje podatkov o Ž-IK se nanaša, kot se spomnimo, na njegovo delovanje kot knjižnični katalog inovacij. Tako lahko namesto po izumitelju_ici ali korporaciji iščemo po tematiki11Dodatne informacije o klasifikacijskem sistemu so dostopne na spletni povezavi http://www.wipo.int/ipcpub/#refresh=page.. Kot je razvidno iz slike 4, so inovacije v zvezi s klanjem živali uvrščene v kategorijo »človeških potreb« in se nanašajo na celotno zbirko naprav, ki se uporabljajo za obvladovanje, usmrtitev in »predelavo« živali. Poglabljanje v ta del in v druge dele kataloga je dragocena metoda raziskovanja različnih razsežnosti Ž-IK. Glede na to, da podatki o patentih segajo vse do 19. stoletja (denimo podatkovna zbirka Aureka vsebuje podatke od leta 1836 dalje), je to še posebej dragoceno raziskovalno orodje za vsakršno zgodovinsko analizo nastanka kompleksa.
Tretji virtualni način, ki ga želim izpostaviti kot dober način pridobivanja podatkov o KŽGV in Ž-IK na splošno, je uporaba storitve Google Učenjak. Ta podatkovna zbirka zajema veliko večino znanstvenih publikacij. Določeno objavljeno raziskavo, ki so jo opravile_i znanstvenice_ki, ki delajo za omenjene korporacije ali sodelujejo z njimi, je mogoče najti s preprostim iskanjem. Organizacije KŽGV po vsem svetu financirajo različne oddelke na področju ved o živalih, zato avtorice_ji publikacij v svojih člankih običajno navedejo financerja, ki ga je mogoče najti z iskanjem. Tudi to je izjemno koristen način za odkrivanje vrste raziskav, s katerimi se ukvarjajo posamezni centri genskih korporacij. Kot je prikazano na sliki 5, iskanje po PIC vrne zbirko podatkov z 815 dokumenti (vključno s periodičnimi publikacijami in patenti) za nadaljnjo analizo.
Četrti in zadnji način prav tako vključuje Google in uporabo njegove programske opreme za kartiranje12Programska oprema je za uporabnice_ke računa Gmail brezplačna. Dostopna je na spletni povezavi http://maps.google.com/.. V aplikaciji Google Zemljevidi je mogoče ustvariti zemljevide z opombami, zaznamki lokacij, smeri in poti. Raziskovalnim namenom služi tudi funkcija za sodelovanje, ki več osebam omogoča dostop do zemljevida in delo na njem ali zgolj njegov ogled. To je morda predvsem relevantno za raziskovanje kompleksa Ž-IK, saj orodje omogoča prostorsko ponazoritev različnih razsežnosti kompleksa. Želim dokazati, da ta preprosta metoda deluje proti družbeni in afektivni nevidnosti KŽGV v vsakdanjem življenju. Mogoče si je zamisliti kompleksno večplastno aplikacijo te metode, z namenom odstiranja številnih povezanih plasti Ž-IK in s tem izpostavljanja prozaične bližine sodobnega nasilja nad rejnimi živalmi v našem lokalnem, regionalnem in transnacionalnem prostoru. Na sliki 6 so prikazane lokacije izbranih KŽGV (angl. Livestock Genetics Corporations) v Kanadi13Kanada je tu izbrana skoraj naključno. Predhodna različica tega prispevka je bila predstavljena na konferenci »Thinking about Animals« pod pokroviteljstvom IKAŠ, Brock University, Ontario, Kanada, 31. marec in 1. april 2011.. Podatki o lokaciji so pridobljeni s spletnih strani podjetij. Zemljevid, kakršen je prikazan na sliki 6, osvetljuje nekatero pomembno infrastrukturo Ž-IK in nakazuje na vprašanja, primerna za nadaljnje raziskave. Primeri vprašanj: Zakaj se zdi, da je največja koncentracija KŽGV v Ontariu? Ali je prisotnost KŽGV, ki se ukvarjajo z določenimi živalskimi vrstami na različnih geografskih območjih Kanade, zgodovinskega, družbenega ali ekonomskega pomena? Ali so te lokacije deloma povezane z bližino akademskih oddelkov s področja ved o živalih? Kako so na njihovo delovanje vplivali trendi vertikalnega in horizontalnega povezovanja v sektorju KŽGV? In dalje, kako so povezane z a) drugimi akterji Ž-IK in b) drugimi globalnimi lokacijami istih ali partnerskih korporacij?
Različni načini dela v virtualnem prostoru, ki sem jih opisal, ponujajo izhodišča z empiričnim potencialom, ki bi morala vzbuditi zanimanje raziskovalk_cev kritičnih animalističnih študij in so dostopna tudi zunaj akademske sfere. Čeprav priznam, da so te metode v bistvenem smislu performativne (Law, 2004: 56), saj deloma vzpostavljajo resničnost, ki naj bi jo predstavljale, so družbene raziskave tu izjemnega pomena, saj v primeru Ž-IK izpostavljajo resničnost, ki prej številnim ljudem zaradi njihovih hegemonističnih afektivno pogojenih vložkov v prikrivanje in zanikanje na nek način sploh ni obstajala. V okviru študije primera sem raziskal en manjši sektor (KŽGV) in en vidik (mesne/mlečne industrije) znotraj Ž-IK. To naj bi raziskovalke_ce KAŠ usmerilo k specifičnostim te študije primera in jim vzbudilo zanimanje za to, kako bi lahko te ali podobne metode uporabili za raziskovanje drugih razsežnosti Ž-IK.
Namen tega članka je uvodno razvijanje koncepta »živalsko-industrijskega kompleksa« in s tem nadaljevanje zamrlih zametkov Barbare Noske. Koncept Ž-IK sem poskušal natančneje opredeliti in začel raziskovati vprašanja, ki jih je treba razumeti za hevristično obravnavo kompleksa znotraj KAŠ. Omenjena prizadevanja je treba umestiti tudi v širši kontekst poskusov oblikovanja konceptualnega in metodološkega terena za prihodnost kritičnih animalističnih študij (KAŠ). Namen pristopa, uporabljenega v tem prispevku, je bil raziskati povezave Ž-IK z drugimi koncepti »industrijskega kompleksa«, proučiti tri pomene besede »kompleks« kot način ustreznejše opredelitve Ž-IK in opozoriti raziskovalke_ce KAŠ na potrebo po umeščanju njihovega raziskovalnega dela v zvezi s kompleksom v že obstoječe družboslovne raziskave, denimo o globalnih razsežnostih prehrane in kmetijstva. To točko je treba poudariti, saj gre za omogočanje vstopa KAŠ v nove interdisciplinarne ali disciplinarne prostore in dokazovanja njegove vrednosti v mainstreamovskem akademskem okolju.
Obravnava KŽGV kot študije primera v danem besedilu kaže na aktualno potrebo po kritični obravnavi živalsko-industrijskega kompleksa, ne le znotraj ozke skupine kritičnih znanstvenic_kov, temveč je omenjena refleksija, kot poudarja, nujna za celotno človeštvo. KŽGV imajo vlogo pri spodbujanju sodobne »živinorejske revolucije« in vsega, kar prinašajo s seboj izpusti ogljika in nasilje nad vsemi živalmi14Menim, da je mogoče korporativno in državno spodbujanje (čezmerne) potrošnje živalskih proizvodov konceptualizirati tudi kot obliko materialnega in družbenega nasilja nad ljudmi.. Glede na to, da je zelo verjetno, da bodo običajne družbene prakse z velikimi izpusti ogljika povzročile okoljsko katastrofo in da »živinorejska revolucija« znatno presega običajne ravni proizvodnje in potrošnje, gre tudi za priložnost posredovanja, spremembe in ublažitve posledic. K slednjemu prispeva reintegracija kompleksa živinorejske industrije v znanstveno in družbeno zavest in vest. Kritične animalistične študije so torej zdaj ključna oblika proizvodnje znanja, ki predstavljene argumente podpre z izpodbijanjem ukoreninjenih »človeških« norm ter etične in prostorske nevidnosti »živali«.
Zahvala
Za koristne komentarje se zahvaljujem petim anonimnim recenzentkam_om. Zahvaljujem se tudi Economic and Social Research Council (ESRC) za podporo. To delo je del programa Centra ESRC za ekonomske in družbene vidike genomike (Cesagen).
prevod: Nataša Pucelj
Literatura
Abraham. J. (2010) ‘Pharmaceuticalisation of society in context: theoretical, empirical and health dimensions’ Sociology, letn. 44, št. 4, str. 603-22.
Adams, CJ. (1990) The Sexual Politics of Meat: A Feminist-Vegetarian Critical Theory, New York: Continuum.
Adams, CJ. (1997) ‘Mad Cow‖ Disease and the Animal Industrial Complex – An Ecofeminist Analysis‘, Organization & Environment, letn. 10, št. 1, str. 26-51.
Bauman, Z. (2006) Moderna in holokavst Ljubljana: Študentska založba. Prevod: Slavica Jesenovec Petrović.
Best, S. (2009) ‘The rise of critical animal studies: Putting theory into action and animal liberation into higher education‘, Journal for Critical Animal Studies, letn. 7, št. 1, str. 9–53.
Busch, L. & Juska, A. (1997) ‘Beyond Political Economy: Actor Networks and the Globalization of Agriculture‘, Review of International Political Economy, letn. 4, št. 4, str. 688-708.
Castree, N. (2002) ‘False Antithesis? Marxism, Nature and Actor-Networks‘, Antipode, letn. 34, št. 1, str. 111-146.
Christopherson, S. & Storper, M. (1986) ‘The city as studio; the world as back lot: The impact of vertical disintegration on the location of the motion picture industry‘, Environment and Planning D: Society and Space, letn. 4, št. 3, str. 305-320.
Cole, M. & Morgan, K. (2011) ‘Vegaphobia: derogatory discourses of veganism and the
reproduction of speciesism in UK national newspapers‘, British Journal of Sociology,
letn. 62, št. 1, str. 135-153.Cooper, M. (2008) Life as Surplus: Biotechnology and Capitalism in the Neoliberal Era, Washington, D.C.: University of Washington Press.
Elias, N. (2000) O procesu civiliziranja I. Ljubljana: Založba *cf. Prevod: Edo Fičor.
Etzkowitz, H. & Leydesdorf, L. ur. (1997) Universities and the Global Knowledge Economy: A Triple Helix of University–Industry–Government Relations, London: Cassell Academic.
Foucault, M. (2010) Zgodovina seksualnosti Ljubljana: ŠKUC (zbirka Lambda). Prevod: Brane Mozetič.
Foucault, M. (2021) Nadzorovanje in kaznovanje Ljubljana: Krtina. Prevod: Drago Braco Rotar.
Fitzgerald, A. (2012) ‘Doing Time in a Slaughterhouse: A Critical Review of the Use of Animals and Inmates in Prison Labour Programmes‘ Journal for Critical Animal Studies, letn. 10, št. 2.
Goodman, D. & Watts, MJ. (1997) Globalising Food – Agrarian Questions and Global Restructuring London: Routledge.
Gura, S. (2008) ‘Livestock breeding in the hands of corporations‘, Seedling, januar 2008, str. 2–9.
Higgins, R. (1994) ‘Race, pollution, and the mastery of nature‘, Environmental Ethics, letn. 16, št. 3, str. 251-264.
Hine, C. (2000) Virtual Ethnography London: Sage.
Holloway, L. & Morris, C. (2007) ‘Exploring biopower in the regulation of farm animal bodies: Genetic policy interventions in UK livestock‘, Genomics, Society and Policy, letn. 3, št. 2, str. 82–98.
Hughes, A. & Reimer, S. ur. (2004) Geographies of Commodity Chains London: Routledge.
Jackson, P., Ward, N. & Russell, P. (2006) ‘Mobilising the Commodity Chain concept in the politics of food and farming‘, Journal of Rural Studies letn. 22, str. 129-141.
Kenway, J., Bullen, E., Fahey, J. and Robb, S. (2006) Haunting the Knowledge Economy, London: Routledge.
Law, J. (2004) After Method – Mess in Social Science Research London: Routledge.
Murdoch, J. (2001) ‘Ecologising Sociology: Actor-Network Theory, Co-construction and the Problem of Human Exemptionalism‘, Sociology letn. 35, št. 1, str. 111-133.
Nibert, D. (2002) Animal Rights/Human Rights: Entanglements of Oppression and Liberation, Lanham, MD: Rowman and Littlefield.
Noske, B. (1989) Human and Other Animals London: Pluto Press.
Parry, J. (2010) ‘Gender and slaughter in popular gastronomy‘, Feminism & Psychology, letn. 20, št. 3, str. 381-396.
Plumwood, V. (1993) Feminism and the Mastery of Nature London: Routledge.
Potter, W. (2011) Green is the New Red: The Journey from Activist to ECO-Terrorist San Francisco: City Lights Books.
Schlosser, E. (1998) ‘The Prison-Industrial Complex‘, The Atlantic Monthly, dostopno na spletu http://www.theatlantic.com/magazine/archive/1998/12/the-prison-industrialcomplex/4669/
Shukin, N. (2009) Animal Capital – Rendering Life in Biopolitical Times, Minneapolis: University of Minnesota Press.
Tomlinson, I. (2013) ‘Doubling Food Production to Feed the 9 Billion: A critical perspective on a key discourse of food security in the UK‘, Journal of Rural Studies letn. 29, št. 2, str. 81-90.
Twine, R. (2010a) Animals as Biotechnology – Ethics, Sustainability and Critical Animal Studies London: Earthscan.
Twine, R. (2010b) ‘Intersectional Disgust? – Animals and (Eco) Feminism‘, Feminism and Psychology, letn. 20, št. 3, str. 397-406.
Twine, R. (2007) ‘Searching for the Win-Win? – Animals, Genomics and Welfare‘, International Journal of Sociology of Agriculture and Food letn. 16, št. 3, str. 1-18.
Watts, MJ. (2004) ‘Are Hogs like Chickens? Enclosure and Mechanization in two white meat‘ filières‘ v Hughes, A. & Reimer, S. ur. Geographies of Commodity Chains.
Weis, T. (2007) The Global Food Economy: The battle for the future of farming, London: Zed Books.
Whatmore, S. & Thorne, L. (1997) ‘Nourishing Networks – Alternative Geographies of Food‘ v Goodman, D. & Watts, M. ur. Globalising Food – Agrarian Questions and Global Restructuring.
Whatmore, S. & Thorne, L. (2000) ‘Elephants on the move: spatial formations of wildlife exchange‘, Environment and Planning D: Society and Space, letn. 18, št. 2, str. 185 –203.
