Opustitev fosilnih goriv in prehod na čisto energijo ne bosta dovolj!
Devetega avgusta je IPCC (Intergovermental Panel on Climate Change) izdal šesto poročilo o podnebnih spremembah, ki opozarja, da se bodo globalne temperature ne glede na ukrepe dvigovale vsaj do srede stoletja, trenutna globalna temperatura pa je že za 1,2 stopinje višja od predindustrijske. Pričakuje se, da bo globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko do konca stoletja narasla za 1,5 do 2 stopinji, pri čemer pa je nujno upoštevati, da ponekod po svetu v določenih delih leta že poznamo porast temperature za več kot 1,5 stopinje Celzija, globalno segrevanje pa ima za nekatere človeške in nečloveške populacije že uničujoče posledice; spomnimo le, da že zdaj več držav, ki so najbolj pod udarom zaradi globalnega segrevanja, opozarja, da so »na robu izumrtja« (tako denimo predsednik Maldivov, Mohamed Našid). Podnebne spremembe bodo najverjetneje spremljali občutni dvigi morske gladine, obsežni požari, suše, orkani, vročinski valovi, izumiranje vrst …
Poročilo IPCC, ki obsega dobrih tisoč tristo strani, med ključnimi dejavniki podnebnih sprememb ob fosilnih gorivih v vseh mogočih kategorijah navaja kmetijstvo (pri čemer poudarja, da k podnebnim spremembam najbolj prispeva živinoreja), ki je pri izpustih metana in amonijaka v ozračje vodilni sektor. Toda kljub temu britanski premier Boris Johnson, ki bo čez manj kot tri mesece gostil podnebni vrh COP26 v svoji izjavi za javnost sprememb na področju živinoreje (ki je med drugim odgovorna tudi za večinski delež izsekavanj pragozdov) ne omenja; navaja opustitev uporabe premoga, prehod na čiste vire energije, finančno pomoč ogroženim državam in, najbolj nejasno, »zaščito narave«.
Tudi odzivi slovenskih medijev kažejo sorodno sliko; pozivi k prehodu na rastlinsko prehrano, ki bi v skladu s številnimi raziskavami pomenili ogromen prispevek k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, se še vedno pojavljajo pretežno v ozkih zamejenih krogih gibanja za pravice živali, ki si za ta cilj seveda prizadeva iz etičnih razlogov ter, redkeje, med okoljskimi aktivistkami_i, širši mediji pa, kadar sporadično to problematiko le omenijo, povsem neobvezujoče pozivajo zlasti k zmanjševanju obsega industrijske živinoreje in, paradoksalno, upoštevaje, da to pomeni še več izpustov toplogrednih plinov, k prosti reji. Nacionalni programi za preprečevanje podnebnega segrevanja pri tem ne predvidevajo niti tovrstnih (kozmetičnih) posegov v živinorejski sektor.
Podobno kot v primeru pomanjkanja sistemskih rešitev pri spopadanju z epidemijami (vključno s trenutno epidemijo covid-19), ki bi vsekakor morale nasloviti dejstvo, da imajo epidemije pretežno izvor v vzrejah nečloveških živali, tudi v tem primeru živinoreja v političnih programih ostaja pretežno nenaslovljena ali nezadostno naslovljena, pri čemer pa je etično vprašanje še tolikanj bolj spregledano.
Upoštevaje, da se bo globalna temperatura v skladu s poročilom IPCC vsaj do srede stoletja višala, ne glede na ukrepe, ki jih bo globalna skupnost sprejela, pomeni nenaslovitev živinorejskega sektorja popolno katastrofo in ogrožanje življenje neštetih čutečnih bitij (vključno, a ne zgolj človeških).
Anja Radaljac
Sem literarna in gledališka kritičarka ter prozaistka. Od leta 2016 se aktivno ukvarjam z naslavljanjem vprašanja ne-človeških zavestnih, čutečih bitij skozi izobraževalne vsebine. Leta 2016 sem izdala esejistični roman Puščava, klet, katakombe, ki skozi intersekcijsko obravnavo umešča vprašanje živali v širše družbeno polje. V okviru veganskega aktivizma sem izvajala predavanja po srednjih šolah v Sloveniji, priredila več predavanj in delavnic za nevegansko populacijo, izvajala pa sem tudi delavnice za veganske aktivistke_e. Od leta 2016 do začetka 2019 sem vodila izobraževalni video-blog ter Facebook stran Travožer.