Poročilo s seje Odbora za kmetijstvo, 3. 6. 2020

Vlada je predlagala novelo Zakona o zaščiti živali. Tokrat je bila na vrsti druga obravnava zakona. Predlog je posledica spremenjene zakonodaje EU, z novelo zakona pa zamujamo, saj bi jo morali sprejeti že leta 2018. Spremembe so vezane na poskuse na živalih. V besedni zvezi »poskus na živalih« se je beseda »poskus« spremenila v »postopek«. Dodala se je definicija o tem, kdo je strokovnjak za dobrobit živali, in sicer: »[S]trokovnjak za dobrobit živali je oseba, ki mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven, v vseh primerih s področja veterinarstva, medicine, biologije ali zootehnike in je usposobljen s področja znanosti o uporabi živali v znanstvene namene.« (2. člen, 23. točka, ZZZiv)
Razprava o tematiki je bila kratka, trajala je dobro uro, potem pa je sledilo glasovanje. Začela je predstavnica SD, Meira Hot, ki je ponovno razložila predlog amandmaja svoje poslanske skupine, s katerim je bila beseda »žival« nadomeščena s poimenovanjem »čuteča žival«, definicija v 33. točki 2. člena pa se iz »živali so živi vretenčarji, razen človeka« spremeni v »živali kot čuteča živa bitja so vretenčarji, saj imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev«. Pri tem je zakonodajna služba opozorila, da bo treba zaradi posledic, ki jih amandma prinaša, popraviti še velik del zakona.
Predstavnik Levice, Boštjan Koražija, je omenil, da bi bilo treba ukiniti poskuse na živalih, podprl pa je amandma SD. Opozoril je, da so spremembe, o katerih razpravljajo, le tehnično vprašanje. Meira Hot mu je pritrdila, omenila pa je še nekaj drugih problemov, vezanih na pojmovanje živali v zakonih. Kot problematično je izpostavila celo »lastništvo« živali, ki še vedno, kljub spremembi pojmovanja živali v Stvarnopravnem zakoniku, nekako napeljuje na to, da so živali stvari, ki si jih je mogoče lastiti.
Predstavniku stranke SDS, Tomažu Liscu, se je zdelo, da so popravki zakona dobro pripravljeni, in ni videl istih težav kot opozicijske stranke. Zagovarjal pa je (podobno kot poslanca Perič (SMC) in Doblekar (SDS)) svoje glasovanje na seji o Stvarnopravnem zakoniku, zaradi katerega naj bi potekal medijski linč, ker so glasovali proti. Naj bi se zavedali, da so živali čuteča živa bitja, ampak so se vsi spraševali o posledicah, ki bi jih prinesli novi pojmi v zakonih, recimo pri lovu.
Predstavnica NSi, Iva Dimic, je tokrat postregla z veliko praktičnimi primeri o tem, kako je pomembneje kot živali zaščititi ljudi in kapital, in dodala, da jo moti, da lahko kar vsakdo vdre na kmetijo, ker se mu zdi, da se tam nekaj dela narobe. Izrazila je skrb, da bi amandma o čutečih živalih lahko pomenil, da bi šli v ekstreme s skrbjo za živali.
Predrag Baković, predstavnik SD, je podprl odgovore in amandma poslanske kolegice Meire Hot ter celo omenil, da je bilo delo nekdanjega ministra za kmetijstvo na področju dobrobiti živali slabo. Hot se s slednjim ni strinjala.
Mojca Žnidarič iz SMC je podprla opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, in poudarila, da bo treba Zakon o zaščiti živali v celoti prenoviti, ker samo nov status v besedah ne bo pomenil dejanske spremembe situacije živali na bolje.

Viri:
1. Državni zbor (2020). 18. redna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gradiva in zapis seje Ljubljana, 3. junij 2020.
2. Pregled amandmajev za 18. Sejo odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 1. junij 2020.
3. RTV Slovenija (2020). 18. Redna seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Posnetek seje. Ljubljana, 3. junij 2020.
4. Zakon o zaščiti živali (2019).

Jagoda Tkalec
Jagoda Tkalec
+ posts

Jagoda Tkalec je aktivistka za pravice živali, študentka politologije, članica občinske komisije za kmetijstvo v Celju ter športna strelka.

Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *