Poročilo z 18. redne seje državnega zbora, 17. 6. in 18. 6. 2020
Z ministrstva za kmetijstvo so sporočile_i, da imajo delovno skupino, ki se ukvarja s popravo zakona za zaščito živali, ki se nanaša na poskuse na živalih, ponovile_i pa informacijo s seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je potekala 3. junija 2020, da so se tokrat odločile_i dopolniti samo del zakona, ki ga je predlagala evropska direktiva. Napovedale_i so, da se bo jeseni, natančneje oktobra, ponovno obravnaval zakon o zaščiti živali s predlogom, ki se pripravlja.
Razprava je bila kratka, saj se je začela ob 9. uri in končala ob 9.45.
Lista Marjana Šarca je podprla spremembo zakona in predlog amandmaja SD o tem, da se doda, da so živali čuteča bitja (»živali kot čuteča živa bitja so vretenčarji, saj imajo razvite sisteme za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev«). Omenile_i so, da je živali, na katerih se izvajajo poskusi, v Sloveniji zelo veliko, zato se jim zdi prav, da skrbimo za njihovo dobrobit ter jim nudimo zaščito pred prepovedanimi postopki in omogočamo, da so postopki, ki se že izvajajo, izvedeni v skladu z zakoni, da bi živali živele brez trpljenja. SMC je zagovarjala svoje glasovanje proti spremembi definicije živali v stvarnopravnem zakoniku, saj ocenjujejo, da drugačna opredelitev v zakoniku, ki obravnava živali kot stvari (stvarnopravni zakonik), ne bo spremenila realne situacije za živali. Prav zato so podprle_i amandma SD, ki živali definira kot čuteča živa bitja v Zakonu za zaščito živali, kamor po njihovem mnenju sprememba definicije zares spada.
Levica je poslance_ke opozorila, da bi v tem primeru morali_e biti glas šibkejših. Izpostavila je stališče, da so poskusi na živalih ena izmed najbolj razširjenih oblik zlorabe živali, saj jih zaradi njih vsako leto umre 115 milijonov. Boštjan Koražija je omenil čustveno doživljanje živali in stiske, ki jih doživljajo ob ravnanju z njimi med poskusi, hkrati pa opisal primer bolj etičnega testiranja (na tkivih). Pomembno je poudariti, da je poslanska skupina Levica pozvala k popolni prepovedi poskusov na živalih. Nadaljevala je stranka NSi, ki je opozorila na pomanjkljivost nove opredelitve živali, ki izključuje nevretenčarje, med drugim tudi čebele. Izpostavili_e so, da so čebele nacionalni simbol, za katerega bi prav tako morali_e skrbeti, zato niso podprli_e ne amandmaja SD ne novele zakona.
SAB je spomnila, da smo Slovenci_ke z živalmi zelo povezani_e in so raziskave pokazale, da ima 2/3 Slovencev_k doma hišne ljubljenčke, s katerimi ravnajo kot z enakopravnimi družinskimi člani. Posledično menijo, da ni razloga, da predlogu nasprotujejo in je sprejem samoumeven, vendar manjkajo popravki, ki bi spremenili položaj živali pri testiranju. SNS je zmotilo, da so živali v noveli zakona obravnavane kot subjekti, saj po prepričanju poslanske skupine niso sposobne ustvarjati svoje kulture, svojega mnenja in nimajo razuma, subjekt pa po njihovem mnenju čuti, misli, deluje in se odloča. Zmotili so jih tudi novi pogoji za testiranje na živalih, ki naj bi bili boljši kot v zdravstvenih ustanovah za ljudi in zaporih. Iz te ocene je sledil zaključek, da bi novi zakon uredil boljšo oskrbo živali kot bi bilo poskrbljeno za ljudi, zaradi česar predloga niso podprli. SDS je ocenila, da je treba spoštovati smernice EU, zato so zakon podprli. Hkrati jih skrbi, da ne bi zaščita živali šla predaleč, denimo pri obravnavi Zakona o živinoreji ali Zakona o lovstvu in divjadi. Poudarjeno je bilo, naj se najprej poistoveti stroka in šele potem nastopijo nevladne organizacije.
Nazadnje so v SD izrazili zadovoljstvo, da se z novelo zakona odpirajo vprašanja o dobrobiti živali. Meira Hot je dejala, da bo v prihodnosti potrebnih še mnogo sprememb za preprečitev vseh nemoralnih dejanj, ki smo jim priča. Spomnila je na pobudo poslanske skupine ministrici za kmetijstvo, ki bi prepovedala evtanaziranje zdravih živali iz zavetišč, pa tudi na pobudo za prepoved verig in redefiniranja lastništva živali.
Glasovanje je potekalo naslednji dan, tj. 18. junija 2020 ob 15.33.
Pred glasovanjem je bila še razprava, na kateri je Jožef Horvat (NSi) pripomnil, da upa, da bo ministrstvo za kmetijstvo »bremzalo« (»zaviralo«) vegansko ideologijo. SNS in NSi sta poudarili, da so čuteče živali tudi nevretenčarji. Zmago Jelinčič (SNS) je izpostavil možnost, da bi po spremembi definicije v zakonu odstrel šakalov in klanje prašičev postala genocid. Levica je ravno zaradi te in podobnih opazk s strani SNS opozorila, da pri živalih načeloma najprej pomislimo na ljubljenčke, medtem ko pri rejnih živalih pozabimo na njihove pravice. Opozorile_i so na primere svojih preteklih poslanskih vprašanj ministrici za kmetijstvo glede prevoza živali po morju in baterijske reje kokoši. Luka Mesec je vzpostavil vzporednico med našim trenutnim mačehovskim ravnanjem z živalmi in preteklim ravnanjem belcev s temnopoltimi ljudmi, nad katerimi se je izvajanje nasilja opravičevalo prav zato, ker so jih imeli za živali. Vse poslanske skupine so izrazile željo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano čimprej pripravi predlog o noveli Zakona za zaščito živali.
Zakon je bil sprejet s 53 glasovi »za« in 17 »proti« (80 prisotnih).
Kvorum je dostopen tukaj.
Viri:
Državni zbor RS (2020). Evidenca zapisa seje. Ljubljana, 17. junij 2020.
Državni zbor RS (2020). Seje delovnih teles – Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
RTV SLO (2020). 18. redna seja državnega zbora, 1. del. Ljubljana, 17. junij 2020.
RTV SLO (2020). 18. redna seja državnega zbora, 3. del (glasovanje). Ljubljana, 18. junij 2020.
Animot (2020). Poročilo s seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 3. junij 2020. Objavljeno 10. junija 2020.
Pravno-informacijski center. Zakon o živinoreji (ZŽiv). Ljubljana, 12. februar 2002.
Pravno-informacijski center. Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). Ljubljana, 20. februar 2004.
Jagoda Tkalec
Jagoda Tkalec je aktivistka za pravice živali, študentka politologije, članica občinske komisije za kmetijstvo v Celju ter športna strelka.