Recimo bobu bob
Hrvaški časopis Poslovni dnevnik poroča, da bo s koncem julija v Novem Senkovcu (gre za kraj v Slavoniji) začel delovati obrat za izolacijo beljakovin iz boba. V zgodbi pa je tudi nekaj zanimivih detajlov.
Najprej ta, da bo obrat zrasel na mestu nekdanje prašičje farme, kar simbolno začrta prehod od beljakovin živalskega do beljakovin rastlinskega izvora. Obenem je vzpostavitev novega obrata pogojena z izumom nove tehnologije na področju predelave rastlinskih surovin. Zanimivo je tudi to, da bo obrat zaživel v kraju, ki je po načrtnem nastanku leta 1942 »dobro živel« do leta 1971, nato pa se je njegova populacija postopoma manjšala. Zadnji (ekonomski) udarec za lokalni živelj je bil seveda nič drugega kot propad prašičje farme.
Ali velja kateri od informacij pripisati poseben pomen, ali pa s tem samo zapademo v pretirano interpretacijo? Se bo prehod na rastlinsko prehrano zares izvršil? Če da, potem bo moral potekati tako kot v Novem Senkovcu, kjer bo na pogorišču prašičjereje zrastlo nekaj veganskega. Bo ob tem prehodu naša sopotnica tehnologija, ki bo ponujala nove možnosti pridobivanja rastlinskih beljakovin? In nenazadnje: a bo center tovrstnega prehoda nekje drugje kot bi ga morda pričakovale_i? Bo »rastlinska proizvodnja« doma na periferiji, v odročni vasi države, ki je ne štejemo v okvir globalnega ekonomskega centra?
Vse navedeno ima značilnosti večjih sprememb globalne paradigme. A na tem mestu je vendarle tudi zanka. Zdi se, da zgodba o Novem Senkovcu z »novo tehnologijo« odraža progresivistično idejo, s katero ob nuji ekonomske odrasti velja biti pazljiv_a. Konec koncev bi bilo nesmiselno zgolj kopičiti vedno nove obrate za predelavo surovin. A upanje je, saj je ideja za obratom pristaviti svoj delež k pridobivanju rastlinskih beljakovin v okviru globalnega prehoda prehoda na rastlinsko prehrano, žal pa se zdi, da ne zgolj na račun živalskih proizvodov, temveč tudi tistih iz denimo graha ali soje, s čimer lahko namesto do majanja temeljev živinoreje pride zgolj do »notranjega tekmovanja« med različnimi stročnicami. In to v času, ko soje močno primanjkuje. Pa ne zaradi sójovéh platkov, ampak seveda krmil za rejne živali.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.