Shekati življenje (ampak zares)
O brazilskem mesarskem gigantu JBS sem pisal že v novici Mesarji kupujejo vegiburgerje, ko je ta pod svoje okrilje vzel Vivero, eno največjih evropskih »veganskih« podjetij.
Le nekaj tednov kasneje JBS ponovno zaseda vidna mesta v medijih. Tako je 31. maja letos odjeknila novica, da je kibernetski napad na omrežje podjetja le-to prisilil v začasno ustavitev večjega števila obratov. V novici na portalu Bloomberg lahko preberemo, da goveje meso, ki prihaja iz začasno zaustavljenih ameriških obratov, predstavlja nekaj manj kot četrtino celotne proizvodnje govejega mesa v državi. Tiskovna agencija Reuters poroča o 22% znižanju proizvodnje (beri: zakolu živih čutečnih bitij) v primerjavi s tednom pred napadom in dvigu cene mesa za približno 1 %. Zanimivo je, da vsaj, glede na medijske odzive, nihče ni najprej obtožil gibanja za pravice živali, temveč je vprašanje o izvoru napada ostalo odprto, čez nekaj dni pa se je krivdo pripisalo skupini ruskih hekerk_jev.
Sam sem najprej pomislil, da morda za napadom dejansko stoji neka »veganska skupina« (kar še vedno ni izključeno). Toda kako je mogoče, da to ni bil »naravni odziv večine«? Ali samega »klavniškega obrata« preprosto ne povezujemo zares z vprašanjem pravic živali? Bi bili tovrstni napadi kot način aktivizma dejansko legitimni? Seveda bi bili nelegalni. Na navedeno vprašanje je težko odgovoriti. Četudi še toliko improviziramo, se namreč vedno znova vrnemo k potrošniku_ci in njenemu_govemu (ne)bojkotu živalskih izdelkov. JBS je sicer res zaustavil proizvodnjo, vendar bo ta stekla naprej, le z nekaj zamude. Imeli so tudi finančno škodo, vendar jo bodo verjetno hitro pokrili z dvigom cene lastnih proizvodov. Še več: podjetje lahko na ta način zlahka pride do zavarovalniških izplačil in morda celo državne pomoči.
Poanta: vedno ko se borimo proti podjetju, ki uporablja živali, se borimo znotraj tržne sheme (ki velja tudi za »veganska podjetja«).
Še ena poanta: pozitivni/negativni učinki hekanja podjetij, ki so neveganska, so težko merljivi.
Zdi se, da se je hekerska skupina na JBS spravila preprosto zato, ker so tam zavohali_e denar (tudi to nam nekaj pove) in ker so najbrž vedele_i tudi to, da so možnosti, da bo podjetje, čigar prakse ne morejo biti kaj drugega kot sporne, k morebitnemu izplačilu odkupnine pristopalo drugače kot organizacija Rdeči križ. Ali bodo torej hekerke_ji služili s klanjem živali?
Ali bo skozi serijo dogodkov in njegovih odvodov lahko proseval tudi »veganski narativ«? Težko verjetno, pa še manipulirati je mogoče z njim … Če bi na primer privzeli, da je napad plod veganske skupnosti. Ali se lahko posledično le-to skupaj z nekaterimi drugimi skupinami preprosto vrže na seznam ekoteroristk_ov (s temu primernimi kaznimi), ki ogrožajo življenja in »ta in ta način življenja«? In če se tega ne bi storilo (ker je JBS konec koncev po novem tudi na »veganskem trgu«): bi bil najbolj zaželen narativ ta, da je do dogodka prišlo zaradi vprašanja pravic živali? Težko verjetno, ko imamo opravka z »največjim svetovnim mesarjem«.
Toda še drugi narativi zakrivajo »veganskega«. Tukaj so vprašanja delavk_cev v proizvodnji, gibanje cen (mesa) na trgu, podoba »ruskih hekerjev«, ki zlahka zaigra na nekatere nacionalne in »svetovni red« sentimente …
Skratka, novi dogodek v zvezi s podjetjem JBS razkriva, da je okoli klavniških obratov mogoče razbrati nešteto (kočljivih in pomembnih) zgodb. Ta o pravicah nečloveških živali je samo ena od njih, pogosto zamolčana in skrita, vendar njen ključni vezni del. To velja upoštevati tudi ob vsakem aktivističnem naporu.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.