Siriusli
Spletni medij Vomad je pred dvema letoma opravil raziskavo, v kateri so med drugim ugotavljali_e, zakaj se splošna populacija odloča za veganstvo. Raziskava, v katero so bile vključene osebe iz nekaj manj kot sto držav (toda večinoma je šlo za osebe iz Avstralije, Velike Britanije, ZDA, Nove Zelandije in Kanade), je ugotovila, da se je 68,1 % vprašanih za veganstvo odločilo iz etičnih razlogov (torej zaradi živali), 17,4 % zaradi zdravstvenih, 9,7 % zaradi ekoloških in 4,8 % zaradi drugih (neopredeljenih) razlogov.
Mogoče je zaključiti, da je veganska populacija veganska pretežno (skoraj 80 %) iz, recimo temu, političnih razlogov. Posledično se zdi upravičeno domnevati, da je med rednimi porabniki_cami nadomestkov neveganskih izdelkov pretežno najti osebe, ki jih zanima etična oziroma ekološka razsežnost veganstva, manj pa denimo zdravstvena, še posebej, ker je z vidika slednjega smotrno posegati po polnovredni, uravnoteženi, pa tudi sveži prehrani.
S tem v mislih sem bral tudi članek, ki je bil 7. septembra 2021 objavljen na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije in v katerem avtorici Tina Thaler, mag. inž. preh. in doc. dr. Tanja Pajk Žontar ugotavljata, da rastlinski prehranski nadomestki za sir v resnici ne morejo biti nadomestki za sir, vsaj s prehranskega vidika ne. O nutricistiki ne bom dvomil in je ne bom postavljal pod vprašaj. Pomembnejše se mi zdi nekaj drugega, kar se razkrije v tem odstavku iz članka:
»V zadnjih letih so pri potrošnikih vse bolj priljubljeni rastlinski nadomestki mlečnih izdelkov. Naraščanje ponudbe tovrstnih izdelkov je posledica več dejavnikov, kot so sprememba življenjskega sloga, vse večje zanimanje za alternativne načine prehranjevanja, zdravstveni razlogi (občutljivost na laktozo, alergija na mlečne beljakovine, težave s povišano koncentracijo holesterola v krvi) in nenazadnje večja ozaveščenost o trajnostni proizvodnji hrane.«
Vidite? Ni omenjena niti etika niti ekologija (čeravno je »kot implicirana« z zadnjim stavkom), namesto tega vse nekako plava.
Moja teza je, da nadomestne vrednosti rastlinskega nadomestka za sir ne moremo meriti (izključno) skozi njegovo prehransko vrednost oziroma da to sploh ni njegov osnovni namen. Duh nadomestkov rastlinskega izvora je za zgoraj omenjenih skoraj 80 % ljudi drugačen: približen približek nekemu neveganskemu izdelku (zaradi navade, okusa …), toda s popolnoma drugim etičnim oziroma ekološkim ozadjem. Drži: tudi v tem primeru rastlinski nadomestki res ne nadomestijo izdelkov živalskega izvora, saj so etično in ekološko bolj vzdržni …
Prav je, da se govori o prehranski plati tovrstnih izdelkov. Tovrstni članek je v vakuumu dobrodošel (poznamo celo primere, kjer so starši dojenčic_kov materino mleko nadomeščali s sojinim), vendar je nepopoln in v veliki meri zgreši bistvo. Mene (in očitno 80 % veganske populacije) kot potrošnika pravzaprav v prvi vrsti zanima, če je izdelek resnično izdelan tako, da, kolikor je to mogoče, izključi škodovanje (nečloveškim) živalim in okolju (in gotovo so tudi tu med rastlinskimi siri določene razlike), če tega ne počne oziroma ne počne v zadostni meri, lahko izdelek razumem kot zavajajoč, kot tak pa tudi predmet morebitnega članka na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Toda za kaj takega je treba najprej priznati, da lahko etični zadržek sploh obstaja.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.