Manifest covid
Če odmislimo vprašanje krhkosti, se večina človeštva trenutno bori proti virusu: če bo naše delovanje usmerjeno le k posledicam (virus kot tak), ne pa k vzrokom (pogojem, ki so prispevali k pojavu virusa), bomo izgubili bitko.
![Tabatha Hannah, študentka šole St. Clair Community College, se je med spomladanskimi počitnicami pogovarjala s policisti enote Miami Beach. Sobota, 14. marec 2020, Miami Beach na Floridi. Del plaže South Beach je bil zaprt v soboto pozno zvečer. [LYNNE SLADKY | AP]](https://mlmsfhyqjuhi.i.optimole.com/Qm2Y43g.u11-~43138/w:700/h:465/q:55/https://www.animot-vegan.com/wp-content/uploads/2021/09/LEONARDO-CAFFO-Manifest-Covid-PREVOD.jpg)
Do konca življenja
Nekaj besed o “skoraj veganskih” odločitvah švedskega avtomobilskega (in še kaj) giganta.
Kult, kultura in kultivirano meso
Kaj laboratorijsko vzgojeni izdelki živalskega izvora pomenijo za vprašanja etike, ekologije in zdravja (ter epidemij)? Je tovrstna praksa z vidika upoštevanja pravic živali sporna. Jo je skozi redukcionistično in ekološko prizmo lažje zagovarjati? Kaj pa laboratorijsko vzgojeno meso za hišne ljubljenčke?
“Ekološko nasilje nesorazmerno bolj prizadene nebelske ženske in živali.”
Objavljamo pogovor z avstralsko aktivistko in intersekcijsko feministko Charlotte Emmo Lim, ki pri svojem delu raziskuje preplete zatiranja nečloveških živali in zatiranih človeških skupin.
Zašpiliti klobaso ali kdo bo poslušal to klobasanje
Ta teden pa nekaj besed o vegetarijaniziranju Volkswagnovih menz.
Opustitev fosilnih goriv in prehod na čisto energijo ne bosta dovolj!
V tokratni novici pa nekaj o šestem poročilu IPCC in vplivu živinoreje na podnebne spremembe.
Suha cunja na dnu morja
Tokrat pa nekaj besed o “obetavni” praksi prihodnosti, globokomorskem rudarjenju in kaj pomeni za nečloveške živali.
“Smo ekopopotnice_ki tega spremenjenega sveta”
Pogovor z Nikoleto Zampaki, ki se ukvarja s tematikami okoljevarstvene humanistike, vključno z zoopoetiko in živalskimi študijami, posthumanizmom, literarno teorijo, primerjalno književnostjo in fenomenologijo Mauricea Merleau-Pontyja.
Ronja, razbojnica, ki ropa (življenja) živali(m)
Tanja Badalič vzame pod drobnogled klasično delo Astrid Lindgren. Kako se vanj vpisujejo nečloveške živali? Kakšna je v njem obravnava uporabe drugih živih bitij?
