Med petimi nominiranci za Oskarja za tujejezični film se je letos znašel tudi Io, film znanega poljskega režiserja Jerzyja Skolimowskega, ki ne skriva simpatije do francoske klasike Srečno, Baltazar. Uspe parirati predhodniku in ali to sploh želi? Kje so meje antropomorfizacije v filmu?
Analiza kratkega filma Bik (2019) pokaže, da gre za enega redkih redkih slovenskih (kratkih) filmov, ki jih je mogoče razumeti kot intersekcijsko obravnavo delavskih pravic in pravic nečloveških živali, pri čemer uspe zarisati neko novo, čezvrstno etiko.
Refleksija kratkega filma Animot (2021) režiserke Juliane Moska, ki ponudi številne vstopne točke za razumevanje sistemskih značilnosti bivanja neljudi v okoljih, ki jih bistveno zaznamuje človek, čezvrstnosti subjektivnosti ter nasilja kot podstati človeškega odnosa do neljudi.
Aljaž Krivec o filmu Gunda, ki je prepričljiv, ker razume, da vprašanje človekove uporabe drugih živali ni zgolj krvavo početje, temveč je vanj vpisana globlja zareza, globlja travma.
Vabimo k branju poročila s četrtih Dnevov boja proti speciesizmu, edine vsakoletne serije dogodkov s tem poslanstvom. Letos na temo pravic živali, kapitalizma in okoljskih pravic.
Dokumentarni film Kedi (2016) vzame pod drobnogled življenje prostoživečih in zunanje-notranjih mačk v Istanbulu, ki v mestu predstavljajo posebno poglavje, najsi gre za njihovo visoko število ali poseben odnos, ki ga gojijo s človeškimi prebivalci_kami mesta.
Francoski film Krvavo mleko (2017) vkoraka globoko v vprašanje smrti živali, sprememb v živinoreji in mlečnopredelovalni industriji, obenem pa izrisuje usodo sodobnega kmeta in vprašanje epidemije.