Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (DRUGI DEL)
Jelka Kernev Štrajn vzame pod drobnogled izbrana literarna besedila Olge Tokarczuk (Dnevna hiša, nočna hiša; Beguni; Pravek in drugi časi) ter jih analizira skozi prizmo kritične animalistike ter ekofeminizma. Kaj nam lahko tovrstno branje razkrije o ustvarjanju Nobelove nagrajenke za literaturo? (PRVI DEL)
Razlogi za nastanek pričujočega razmisleka o pripovedki Zaznamovana Brede Smolnikar so najmanj trije. Prvi je ta, da v njej poleg človeških protagonistk_ov nastopajo tudi nečloveške živali (race in druge domače živali).
Ouida niti ni imela otrok, niti se ni poročila, temveč je poosebljala alternativno podobo emancipirane ženske. Čas, ki ga je preživljala v družbi svojega pasjega krdela, je namenila pisanju številnih romanov, kratkih zgodb in esejev, boju proti vivisekciji in ljubezni do živali, predvsem psov.
Pogovor z Nikoleto Zampaki, ki se ukvarja s tematikami okoljevarstvene humanistike, vključno z zoopoetiko in živalskimi študijami, posthumanizmom, literarno teorijo, primerjalno književnostjo in fenomenologijo Mauricea Merleau-Pontyja.
Ob pesniški zbirki roko razje Vesne Liponik se ne pojavi zgolj vprašanje prisotnosti nečloveških živali, temveč tudi odsotnosti, ki paradoksalno implicira njeno prisotnost kot avtonomnega bitja.
Kako se nečloveške živali vpisujejo v poezijo Svetlane Makarovič na primeru avtoričinega prvenca Somrak iz leta 1964.
Pričujoče besedilo se ukvarja s Slepimi slavčki Karla Široka, zbirko črtic iz leta 1922, čeprav se je avtor podpisal še pod nekaj knjig, ki se tako ali drugače dotikajo nečloveških živali.
Avtor vzame pod drobnogled cikel Cankarjevih črtic z naslovom Iz tujega življenja (Moja njiva, 1935). Pogosto spregledan del Cankarjevega opusa ponuja vznemirljive uvide v vprašanje odnosa med človekom in drugimi živalmi.