***
seveda je tu / pokrajina gozd lovec jelen plen zasledovalec to so / prispodobe življenja
Antropo-
žalujoče živali živijo žametno železno žolco / zame zajemajo zoprno zamakajočo zimsko zarjo / vanjo vtikajo vrhove vnanjskosti
***
četudi bi me odlomili / od črne golote sredi / zime, ki se zdi neskončna, / četudi bi me odlomili / da ne bi bilo več nobenih / žil, nobenih korenin
Navadna medenika in Navadna krvenka (dve pesmi)
Uzrla sem velike oči pavlinčka, / za katerega sem mislila,da se spreletava samo v knjigah / ali pač tam nekje, / v upogibu neznanega.
Zoopoetika v poeziji Tomaža Šalamuna (drugi del)
Avtorica je na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter filozofskega diskurza v članku obravnavanala izbrane tekste poezije Tomaža Šalamuna v luči zoopoetike (drugi del).
Zoopoetika v poeziji Tomaža Šalamuna (prvi del)
Avtorica je na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter filozofskega diskurza v članku obravnavanala izbrane tekste poezije Tomaža Šalamuna v luči zoopoetike (prvi del).
Prisotnost z odsotnostjo
Ob pesniški zbirki roko razje Vesne Liponik se ne pojavi zgolj vprašanje prisotnosti nečloveških živali, temveč tudi odsotnosti, ki paradoksalno implicira njeno prisotnost kot avtonomnega bitja.
tekel je zajec (iz roko razje)
mislim si da vem / da sva obe tam / skoz nos telo se noč / vrača v rov
The whole package
Aljaž Krivec vzame pod drobnogled pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Alenka Jovanovski). Ob pripoznanju njene intersekcionalne podstati in ekološke drže odkriva tudi njene izpeljave vprašanja (nečloveških) živali.