Avtorica je na podlagi znanstvenih konceptov ekokritike in kulturne (literarne) animalistike ter filozofskega diskurza v članku obravnavanala izbrane tekste poezije Tomaža Šalamuna v luči zoopoetike (prvi del).
Ob pesniški zbirki roko razje Vesne Liponik se ne pojavi zgolj vprašanje prisotnosti nečloveških živali, temveč tudi odsotnosti, ki paradoksalno implicira njeno prisotnost kot avtonomnega bitja.
mislim si da vem / da sva obe tam / skoz nos telo se noč / vrača v rov
Aljaž Krivec vzame pod drobnogled pesniško zbirko Tisoč osemdeset stopinj (Alenka Jovanovski). Ob pripoznanju njene intersekcionalne podstati in ekološke drže odkriva tudi njene izpeljave vprašanja (nečloveških) živali.
Aljaž Krivec ob Zbranih pesmih Jureta Detele razmišlja o pesnikovem odnosu do poezije na eni in prakse na drugi strani. Je mogoče misliti “eno v drugem”?
Primerjalna analiza obravnava pesmi Josipa Murna, Katje Plut in Wisławe Szymborske, v katerih vstopamo v človeško smrt (tudi) skozi perspektivo nečloveške živali. V središču analize je vprašanje (ne)zmožnosti pričevanja nečloveške živali oziroma predpostavk in posledic, povezanih z (impliciranimi) odgovori na to vprašanje.
Izbor pesmi Tanje Badalič s tematiko nečloveških živali in kratek pogovor z avtorico.