Pod drobnogledom se je znašla knjiga Josephine Donovan: “Animals, Mind and Matter”, ki je v marsičem pričakovano delo ameriške ekofeministke in literarne teoretičarke, a se zdi, da gre še nekaj korakov dlje. Tako v okviru avtoričinega opusa, literarnih ved kot tudi vprašanja živali.
Kritična animalistika se k nekaterim besedilom vrača vedno znova. In nekatera med njimi so prav kratka (ali pa so dolga, a je za KAŠ zanimiv le kakšen odlomek). Štiri med temi so predstavljena v pričujočem članku. Adorno in Horkheimer, Nagel, Derrida in Komelj.
Članek na presečišču ekofeminizma in ekokinematografske proizvodnje opredeli nekatera odnosna stičišča med človekom in naravo ter moškim in žensko, objektivizacijo žensk in narave ter tesno povezavo med ekološkimi feminizmi in etiko skrbi, ki vključuje več kot človeka. (DRUGI DEL)
Članek na presečišču ekofeminizma in ekokinematografske proizvodnje opredeli nekatera odnosna stičišča med človekom in naravo ter moškim in žensko, objektivizacijo žensk in narave ter tesno povezavo med ekološkimi feminizmi in etiko skrbi, ki vključuje več kot človeka. (PRVI DEL)
Jurčičev Deseti brat na razpotjih med predmodernim in modernim, urbanim in ruralnim, pa še nekaj besed o lovu, odnosnosti in ekofeminizmu.
Aljaž Krivec vzame pod drobnogled “živalske” spise Frana Erjavca ter raziskuje meje med literarnim in znanstvenim, verskim in scientističnim. Kje se končata ekologija in velferizem in kje se začne etika živali?