Zašpiliti klobaso ali kdo bo poslušal to klobasanje
Pred enim tednom je bilo zaslediti novico, ki je v lastnem vakuumu pravzaprav bolj ali manj pozitivna. V nemškem avtomobilskem gigantu Volkswagen je padla odločitev, da bodo ukinili svoj najmnožičnejši izdelek pod imenom 199 398 500 A. Ne gre za kakšno lučko, del naslonjala ali tisti hecni avtomobilski vžigalnik, temveč za menda legendarni currywurst iz Volkswagnovih menz.
Vzemimo si sekundo, da premislimo, kako zelo naturalizirano, razširjeno in vpeto v naše vsakodnevno življenje je uživanje in pridelovanje hrane živalskega izvora, če je celo pri podjetju, ki se s tem ukvarja izključno za lastne potrebe, najbolj razširjen proizvod mesna klobasa …
Volkswagnove menze bodo po novem ponujale okoli 150 vegetarijanskih in/ali veganskih menijev (in očitno je bila takšna želja zaposlenih … še ena bolj ali manj pozitivna novica), razlog pa naj bi bil ekološki.
Najprej nekaj pomislekov o morda manj očitnem: eno je vegetarijanstvo, drugo je veganstvo. Z vidika pravic nečloveških živali je le drugo lahko sploh izhodišče. In če smo že pri tem: se spomnite dizelskega škandala? Se spomnite, da je istočasno prišla na dan novica o eksperimentih in spuščanju emisij v komore z makaki? Čeprav so pri VW obljubili_e, da se tega ne bodo več šli_e, je vendarle pomemben dodatek, ki pravi, če tega ne bo zahteval zakon. Ali se pravni uredbi ni mogoče tudi upreti? Posebej če je tvoj letni prihodek soroden na primer brunejskemu prihodku. In kaj z vsem usnjem, s katerim opremljaš notranjost vozil (menda za povprečno vozilo, ki se ponaša z usnjem, potrebuješ tri krave)? Če omenim samo najočitnejše zadeve …
Toda v primeru VW gre za »ekološke vzgibe«, s čimer seveda izogibanje snovem živalskega izvora (kaj šele izogibanje neposredni uporabi živali) postane nekoliko bolj elastično. Določena mera izpustov je logična in sprejemljiva, le naši pogledi na »logično in sprejemljivo« se razlikujejo med seboj. V letu 2020 prodati nekaj več kot 9 milijonov strojev za proizvodnjo izpušnih plinov (nekaj več pomeni električna vozila) je v redu. Tudi opremiti delež teh vozil z usnjem je v redu. Da o postopkih izdelave in pridobivanju drugih surovin ne izgubljam besed.
Ponovno torej gre za eno od oblik zelenega zavajanja, ki se zdi logičen odziv na splet okoliščin, ki sežejo vse od pregovorno ekološke podobe Nemčije (kjer je pravzaprav tudi veganstvo v porastu), preko črne točke dizelskega škandala, do dejstva, da drugi največji svetovni proizvajalec osebnih avtomobilov na primer ponuja le majhen delež električnih vozil. Ekološke točke, ki jih je VW izgubil na drugih frontah, skuša pridobiti nekje drugje. Pri tem je še posebej pomembno, da se v okviru ene od ekološko najbolj problematičnih industrij zgodi sprememba, ki opozori na neko drugo, ekološko še bolj problematično industrijo. To nas ne sme zavesti v smislu no, potem pa je vse v redu, vendar je vpeljava novega, manj zastopanega fokusa vseeno dobrodošla.
To seveda ne pomeni, da zgodbi ne velja pripisati še ene pozitivne razsežnosti. Je bolje, da je podjetje vse to, kar je bilo v letu 2020, in še ogromen porabnik mesa, ali da je vse to, kar je bilo v letu 2020, in ni porabnik mesa? Seveda drugo … Ob tem se odpre še eno vprašanje: ali moramo v tovrstnih primerih tudi podjetja razumeti kot »osebe«, ki so se »odločile za veganstvo«? Z vidika njihovega prispevka k spremembi je to najbrž več kot smotrno, čeprav seveda ne gre za t. i. revolucijo srca. Ne gre niti za veganstvo, temveč za vegetarijanstvo.
Aljaž Krivec
Aljaž Krivec (1991) je literarni kritik, urednik in pisatelj.