Literarna vrsta: proza

Založba: KID Animot

Leto in kraj izdaje: 2024, Celje

ISBN: 9789619604137

Cena: 18,00€ (poštnina za pošiljanje v Sloveniji: 2,3€, pošiljamo pa tudi v tujino)

za naročila pišite na: animotvegan@gmail.com

O vsebini

Kritična izdaja cikla črtic Ivana Cankarja, Iz tujega življenja s pridruženimi drugimi besedili. Tako cikel kakor nabor drugih, nekaterih manj in drugih bolj znanih besedil se tako ali drugače dotika vprašanja živali, kar kontekstualizira dvoje spremnih besedil izpod peres Anje Radaljac in Aljaža Krivca.

Nova izdaja predstavlja Cankarja v nekoliko drugačni luči, istočasno pa uspe na novo kontekstualizirati, mestoma pa tudi končno legitimirati nekatere specifične dele tega klasičnega slovenskega avtorja.

O avtorju

Pisatelj, dramatik, esejist in pesnik Ivan Cankar (1876–1918), je ključen avtor slovenske moderne, ki je s svojim delom literaturo tega prostora uspel približati sočasnim evropskim tokovom in čigar relativno obsežen literarni opus, skupaj s prevodi, predstavlja pomemben doprinos v okviru različnih literarnih vrst in zvrsti. Ob estetski dovršenosti njegovih del pa mu je mogoče pripisati tudi drznost, prodornost v misli in občutljivost za različna družbena vprašanja. Prav na presečišču naštetega je mogoče najti tudi manj znani cikel črtic Iz tujega življenja in druga besedila, zbrana v pričujoči izdaji.

Iz spremnih besed

“Pomembno pri tem je, da človek večinoma – in tega se Cankar v svojem pisanju zelo jasno zaveda – sploh ne zaznava, da druga bitja, ki obstajajo v nekih svojih, nam nedostopnih, vendar zato ne manj polnih ali manj vrednih svetovih; bivajo skozi neke človeškemu umu nedostopne, toda medsebojno zaradi manka ›hudobije‹ in ›laži‹, o katerih Cankar eksplicitno piše kot o človeških posebnostih, pogosto bolj koherentno povezane svetove, od katerih se človek tudi zaradi svoje nezmožnosti empatije pogosto popolnoma oddalji.

Prav zaradi te subtilnosti v uvidu, ki se riše skozi Cankarjevo pisanje v odnosu do čezčloveških živali, je toliko bolj problematično, da ustaljena branja njegovih del delajo enako napako kot njegovi surovi liki; nečloveške živali razumejo kot metafore, kot prispodobe; jih ne vidijo.”

– Anja Radaljac

“Ali drugače: kakorkoli se že lotim črtic Iz tujega življenja, vedno znova prihajam do bolj ali manj enakega zaključka: če jih želimo proučevati, je praktično nujno, da nastopajoče ne­ človeške živali razumemo kot polnokrvne literarne osebe, saj se v nasprotnem primeru cikel bere nekako … nezadovoljivo. Cankar se naenkrat zazdi nekoliko diletantski, kot da ni sposoben napisati kakovostne alegorije, nekateri idejni drobci se boleče ponavljajo, človeških oseb (ki so de facto nečloveške) ni sposoben dobro zaobjeti, v popisovanju usode nečloveških oseb je tako pikolovski, da to že presega vsak simbol, ipd.”

– Aljaž Krivec

Kolofon

Ivan Cankar – Iz tujega življenja in druga besedila

knjižna zbirka: Animot

urejanje: Anja Radaljac in Aljaž Krivec

uvod in spremni besedi: Aljaž Krivec in Anja Radaljac

lektura: Ana Korošec

oblikovanje in prelom: PikaVejica

izdajatelj, kraj in leto izdaje: KID Animot, Celje, 2024

za založbo: Anja Radaljac

Projekt je bil izveden s pomočjo razpisa Mestne občine Celje, JRKP-MOC-2024.

Literarna vrsta: stvarna literatura

Založba: KID Animot

Leto in kraj izdaje: 2024, Celje

ISBN: 9789619604120

Cena: 18,00€ (poštnina za pošiljanje v Sloveniji: 2,3€, pošiljamo pa tudi v tujino)

za naročila pišite na: animotvegan@gmail.com

O vsebini

Pri KID Animot smo izdale_i zbornik zasnovan na načelih kritičnih animalističnih študij z naslovom Kdo, si žival?. Knjiga vključuje naslednje prispevke:

• Anja Radaljac – Razumevanje čezčloveških subjektivitet skozi kritično animalistiko (uvodnik)
• Miklavž Komelj – Miloserčnost do žival Mihaela Stojana
• Jelka Kernev Štrajn – Težave s stvarnostjo v Zaznamovani, pripovedki Brede Smolnikar
• Izidor Gavez in Anja Radaljac – Performativskost v vsakdanjem življenju (Pogovor z Izidorjem Gavezom)
• Suzana Marjanić – Od pasjega robota Sparka do današnjih zoo-robotskih platform
• Maja Pan – Tehnologizacija skrbi za živali (ali: krepost prazne baterije)
• Branislava Vičar – »Mala prebivalka, mala preživela«: subjektivizacija podgane v izbranih literarnih delih
• Aljaž Krivec – Začeti kjerkoli (sklepno besedilo)

Z zbornikom Kdo si, žival? skušamo v KID Animot prispevati k pri nas še neuveljavljenem področju kritične animalistike, ki je tudi sicer vodilo društva in založbe.

O avtorjih_icah

Izidor Gavez, aktivist in mislec pravic živali, ki je s svojim umetniškim udejstvovanjem in razvijanjem teze o performativskosti skušal na novo misliti vprašanje neljudi; mag. Jelka Kernev Štrajn, literarna teoretičarka, kritičarka in prevajalka, ter ena osrednjih predstavnic ekokritičnih in animalističnih branj pri nas, ki je s svojim delom pomagala orati ledino; dr. Miklavž Komelj, pesnik, pisatelj, prevajalec, esejist in umetnostni zgodovinar, ki se vprašanju neljudi posveča tako v svojih umetniških kot neumetniških besedilih, s skrbjo za zapuščino Jureta Detele, pa pomaga vzpostavljati povsem svojstven pogled na vprašanje živali; dr. Suzana Marjanić, filologinja, teoretičarka umetnosti performansa in animalistike ter sodelavka Inštituta za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu, ki deluje tudi kot sodelavka društva Prijatelji životinja in pravoverna raziskovalka s področja kritičnih animalističnih študij; dr. Maja Pan, filozofinja, magistrica ženskih študij in feministične teorije, je neodvisna raziskovalka, ki z besedili s področja kritičnih animalističnih študij in s sodelovanjem v dejavnostih društva ZaŽivali!, deluje intersekcionalno; dr. Branislava Vičar, jezikoslovka, profesorica za slovenski jezik na Filozofski fakulteti UM, ki kot članica društva ZaŽivali!, avtorica številnih prispevkov s področja kritične animalistike ter aktivistka za pravice živali, deluje vsestransko, na različnih področjih in dosledno povezuje teorijo in prakso. Besedili sta prispevali_a tudi Aljaž Krivec in Anja Radaljac, so urednici_ka zbornika in spletnega portala Animot.

Iz sklepnega besedila Aljaža Krivca

“Pričujoči zbornik je nedvoumen pokazatelj kompleksnosti, vseobsežnosti in heterogenosti vprašanja (pravic) nečloveških živali. Uvodno besedilo o načelih kritične animalistike in šest jedrnih besedil knjige pred vami se giblje vse od vpogleda v nekatera zgodovinska pojmovanja pravic živali, preko prepleta transhumanizma in vprašanja neljudi, avtomatizacije proizvodnje prehrane, filozofske refleksije pojma performativskosti do, še najbolj očitnega leitmotiva — vprašanja reprezentacije živali in nasilja nad njimi v literaturi (kar nedvomno kaže predvsem provenienco urednic_kov in avtoric_jev).

Vprašanje, ki si ga v osnovi zastavljamo (in ga je nemara v grobem mogoče formulirati kot kar najširši razmislek o pojmu »živali« in »pravic«), se preprosto tiče skoraj vseh človekovih dejavnosti in idejnih svetov, politično-ekonomskega sistema, umetnosti, filozofije, znanosti itd. Tudi vpeljava pridevnika »kritična« k pojmu »animalistika« v resnici možnosti proučevanja ne zameji, temveč narekuje predvsem način, s katerim pa se nemara odprejo le še nova vprašanja, saj je lahko denimo tematika prehranske politike z vidika »običajne« animalistike razmeroma nezanimiva, v okviru KAŠ pa postane ključna.”

Dostop do nekaterih besedil iz zbornika

Tehnologizacija skrbi Maje Pan

Miloserčnost do žival Mihaela Stojana Miklavža Komelja (prvi del, drugi del)

Težave s stvarnostjo v Zaznamovani, pripovedki Brede Smolnikar Jelke Kernev Štrajn

Iz recenzij

“Gre za nesebično angažiranost majhnega števila vestnih in visoko teoretično izobraženih ljudi, ki si s svojimi znanstvenimi prispevki, pa tudi s praktičnim delovanjem, prizadevajo prodreti skozi težko spremenljiva stališča in navade večine. Hkrati poskušajo razkriti dobičkonosno, zapleteno in prepleteno ozadje izkoriščanja živali, ki ga podpirajo močni industrijski lobiji. Omenimo le najbolj očiten primer – mesno industrijo. To se je potrdilo tudi v teh dneh, ko je Evropska unija sprejela povsem nesmiselno odločitev o prepovedi uporabe nekaterih izrazov, ki se tradicionalno uporabljajo v mesni industriji, za veganske izdelke.”

(Dajana Vlaisavljević v reviji Narodna umjetnost, Letn. 62, Št. 2, 2025., str. 389-390)

Kolofon

zbornik Kdo si, žival?

knjižna zbirka: KAŠ

urejanje: Anja Radaljac in Aljaž Krivec

uvod in sklep: Anja Radaljac in Aljaž Krivec

lektura: Ana Korošec

oblikovanje in prelom: PikaVejica

izdajatelj, kraj in leto izdaje: KID Animot, Celje, 2024

za založbo: Anja Radaljac

Projekt je bil izveden s pomočjo razpisa Mestne občine Celje, JRKP-MOC-2024.

Zbornik z naslovom Kdo si, žival? je osnovan na izhodiščih kritičnih animalističnih študij in zajema osem besedil. Ob uvodni besedi Anje Radaljac ter zaključnemu besedilu Aljaža Krivca, sicer urednic_kov knjige, so tu še besedila Miklavža Komelja, Suzane Marjanić, Jelke Kernev Štrajn, Maje Pan, Branislave Vičar ter skupek misli Izidorja Gaveza.

Pogovor o zborniku je moderirala Anja Radaljac, pridružile_i so se ji še Suzana Marjanić, Jelka Kernev Štrajn, Maja Pan in Aljaž Krivec.

Tehnični podatki o knjigi Teater iz papirja Alenke Jovanovski (Margareta Mojsterin)

Literarna vrsta: poezija

Založba: KID Animot

Leto in kraj izdaje: 2023, Celje

ISBN: 978-961-96041-1-3

Cena: 18,00€ (poštnina za pošiljanje v Sloveniji: 1,8€)

za naročila pišite na: animotvegan@gmail.com

O vsebini

Nova pesniška zbirka Alenke Jovanovski za izhodišče vzame par iz Bulgakovovega romana Mojster in Margareta, ki ga postavi v pesniško in sodobno okolje.

Če se Mojster zdi dedič razsvetljenstva, se margareta od njega odmika, ga prevprašuje. Skozi preigravanje dveh svetovnih nazorov, ki meandrirata med prepletanjem in trenjem, na površje prihajajo vprašanja sodobnega družbeno-političnega in ekonomska trenutka, ki se pogosto spogleduje tudi z povsem konkretnimi aktualnimi vprašanji.

A v podtalju se skrivajo tudi večna vprašanja, tista o esenci živih bitij, o odnosnosti, o okolju. Sta Mojster in margareta resnično nezdružljiva ali je vendarle mogoče najti tudi kakšno kompatibilnost?

Teater iz papirja je bil leta 2024 uvrščen v bilten 10 Books from Slovenia.

Pesniška zbirka je bila z marcem 2026 uvrščena v ožji izbor za nagrado VELENJICA – ČAŠA NESMRTNOSTI.

O avtorici

Alenka Jovanovski je pesnica, esejistka, literarna kritičarka, urednica in književna prevajalka iz italijanščine in angleščine. Je dobitnica Stritarjeve nagrade za mlado kritičarko, nagrade vitez(inja) poezije 2004 in Veronikine nagrade 2019 ter avtorica pesniških zbirk Hlače za Džija (2012), Tisoč osemdeset stopinj (2018), Mojster in margareta (2023) in monografije Temni gen: estetsko skozi prizmo mističnega izkustva (2001).

Iz spremne besede Anje Radaljac

“Če Mojster svojo stisko povnanja, če jo pripenja na zadeve javne sfere, margareta svoje stiske ne projicira nikamor, temveč jo na nekem nivoju posvaja in prav na mestu posvojitve se zgodi transformacija, ki margareto odrine iz bolečine. Vzporedno gre Mojster skozi soroden proces, medtem ko postaja ženska; spreminja se njegov jezik in tudi razmerje do sveta in sebe v svetu.

V tem smislu v Teatru iz papirja nastopajo tudi nečloveške živali in rastline. Zbirka jim odpira prostor tako, da pripoznava stikanja »naših« in »njihovih« izkustev ter prehodnost bivanjskih izkustev, ki jo je mogoče gojiti tudi onkraj raznovrstnih razlik in razločkov.

V tem prepletanju se zastor teatra iz papirja raztrga; namesto dveh likov, ki se dopolnjujeta, pesniško zbirko nadaljujejo pesmi, v katerih ni razcepa subjekta na dva dela, temveč enovito, telesno izkustvo; zlasti v pesmi za krik vidimo, na kakšen način pesniška zbirka, ki se je začenjala kot teater, prerašča v živo telesno izkustvo, ki ga je mogoče posvojiti in prenesti onkraj njenih strani; iz poskusa srečevanja, sobivanja z bolečino, prepletanja in avtonomnega bivanja v lastnem izkustvu, ki pa ni ločeno od tujih, izrašča krik, kot nujen, čezvrsten, obenem pa zelo človeški izraz, ki ne potrebuje (več) artikulacije, temveč je zadosten v svoji izrazni moči, ki se napaja iz globine bivanjske izkušnje.”

• 10 pesmi Alenke Jovanovski (Animot)
• nenaslovljena pesem (Animot)
• pesem Svoje telo (Animot)
• intervju z Alenko Jovanovski v Delovi prilogi Harfa v vetru (20.3.2025)

Kolofon

Alenka Jovanovski – Teater iz papirja

knjižna zbirka: Animot

urejanje: Anja Radaljac in Aljaž Krivec

spremna beseda: Anja Radaljac

lektura: Ana Korošec

oblikovanje platnic: Nea Likar

Oblikovanje in prelom: PikaVejica

izdajatelj, kraj in leto izdaje: KID Animot, Celje, 2023

za založbo: Anja Radaljac

Za finančno podporo ob izdaji knjige se zahvaljujemo spletni trgovini https://vegansko.si/

Tehnični podatki o knjigi Razraščanja Tanje Badalič Volk

Literarna vrsta: poezija

Založba: KID Animot

Leto in kraj izdaje: 2022, Celje

ISBN: 978-961-96041-0-6

Cena: 18,00€ (poštnina za pošiljanje v Sloveniji: 1,8€)

za naročila pišite na: animotvegan@gmail.com

O vsebini

Tanja Badalič, z umetniškim priimkom Volk, v svoji drugi pesniški zbirki za odrasle naslavlja vprašanja, ki v njenem ustvarjalnem in akademskem delu niso neznanka. Razraščanja tako že z naslavljanjem pesmi po različnih rastlinah ter ubesedovanjem nečloveških živali in poskusom razumevanja njihovih okolnih svetov zakorakajo v območje refleksije ekologije, drugih živih bitij ter tudi človekovega umeščanja v svet okoli nas.

A Badalič pri tem napravi pomemben premik zaradi katerega Razraščanj ne gre razumeti kot nekakšnega pisanja »o naravi in živalih«, kar je sicer pogosta spremljevalke poezije. Neljudje so v poeziji Tanje Badalič upesnjeni kot »to, kar so«, saj se pesnica izogiba metaforizaciji in antropomorfizaciji. Nečloveške živali v Razraščanja vstopajo kot posamezniki in posameznice, rastline se v tej poeziji ne znajdejo kot kulisa ali kot instrumentalizirane subjektivitete, temveč zadobijo razsežnosti neuporabljenih nastopajočih. A to po drugi strani nikakor ne pomeni, da bi se tekom pisanja s pesmi luščila njihova poetična funkcija, temveč se vzpostavlja na drugačen način, malodane skozi prenavljanje pesniške obravnave, ki poetičnost poišče skozi (znanstveno utemeljeno) stvarnost, da se ta naposled izriše kot izrazito literarna.

A to ne pomeni, da bi lirska subjektka puščala »stvari takšne, kot so«, saj ne gre za poezijo golega ubesedovanja. Razraščanja so zbirka, ki je lahko kritična in ostra vsakič, ko zazna razpoko, ki ne more biti del ideala nenasilja, pri čemer se včasih obrne tudi proti lastni akciji ali poziciji.

O avtorici

Tanja Badalič je pesnica, likovna ustvarjalka in teoretičarka, ki se raziskovalno ukvarja z literarno recepcijo avtoric, kritičnimi animalističnimi študijami in ekokritiko – smerjo v literarni vedi, ki kritično preučuje odnos človeka do okolja ter nečloveških živali v literaturi. Piše krajša literarna besedila in pesmi z ekološko ter etično tematiko, v katerih narava zavzema osrednje mesto. Svoja dela tudi ilustrira. Doslej so izšle štiri njene slikanice – Jazburček in njegovo zeleno poslanstvo (Volosov hram, 2018), Lisjaček Pituralko v rajskem sadovnjaku (Narava, 2019), Zajčev prostor (Volosov hram, 2021), Sledi mesečine (Fran, 2022) in pesniška zbirka za otroke V mojem svetu (Mladika, 2021) v soavtorstvu z Miranom Rustjo. Je tudi avtorica dveh pesniških zbirk za odrasle: Rosa canina (Volosov hram, 2020) ter Razraščanja (KID Animot, 2022).

Iz spremne besede Anje Radaljac

“Razraščanja se povsem eksplicitno negativno opredelijo do lova, (industrijske) živinoreje, pa tudi do onesnaževanja okolja, ki pomeni v idejnem svetu zbirke genocid nad številnimi rastlinskimi vrstami. Na drugi strani z istega mesta vznika izrazito čuječna človeška bivanjska izkušnja, ki razkriva ne samo teoretsko in idejno, ampak tudi izkustveno vez z vsemi bitji in vsemi neživimi entitetami – rekami, hribi, travniki … – ki nas obdajajo. Tovrstno bivanje terja mnogo več energije, mnogo več raztapljanja občutka o lastni pomembnosti in ponižnosti, obenem pa pomeni tudi vstop v polje radikalne ne-samote, ki prinaša po eni strani občutek povezanosti, spajanja, prehodnosti – za zbirko je gotovo zanimivo tudi Deleuzovo in Guattarijevo  princip postajanja – lastnega bitja z drugimi, po drugi strani pa tudi številne odgovornosti, ki jih antropocentričen, specističen idejni ustroj sodobnih družb preprosto spregleduje; gre za pripoznanje, da tedaj, ko nisem več edino bivajoče z notranjim svetom in inherentno vrednostjo, postanem nenadoma vržen⁞a v svet, ki je polnejši, čutnejši, nikakor ne izpraznjen, obenem pridobim možnost, da bivam v občutku pripadnosti večji, čudoviti celoti, hkrati pa sem kot njen del odgovorn⁞a bivati z upoštevanjem te celote in vseh njenih delov. V tem smislu gre v teoretskem temelju za ekofeministčno antispecistično zbirko, ki z zelo preciznim jezikom kritično in premišljeno zaobrača temeljna določila sodobnih družb ter hkrati že ponuja nadomestek zanje.”

Izseki iz kritik

“Razraščanja človeka dobesedno razbremenijo, namreč osvobojen antropocentričnega pogleda (naš) svet nenadoma ni več tako ozek in tesen, temveč, kot sugerira naslov, se razraste v neslutene, a vsekakor (že/še) navzoče svetove, ki jih ni treba iskati v vesolju ali zaumnem, temveč jih lahko srečamo v bolj in žal tudi vse manj bližnji in otipljivi okolici. Pesmi kažejo načine (so)bivanja, ko kategorija nečloveškega ni grožnja, naša občutljivost do (spregledanega) sveta pa tudi ne napor, boj ali poraz, temveč Sožitje in Prepletanje, kot sta naslovljeni dve od štirih podpoglavij zbirke. Razraščanja navsezadnje kažejo, da in kako je mogoče s preprosto spremembo gledišča in metafiziko, ki ne pobegne onkraj, sleherno dušo/bivanje (raz)gibati in (raz)širiti, iz(po)polniti.”

– Diana Pungeršič za Dnevnik (Do zadnje strani: “Bukev, / kaj mi želiš sporočiti?”, 16.2.2023)

“Avtoričino opazovanje je neustrašno in bojevito. Zbirka odkrito govori o smrti, koncu, potovanju, odhajanju in nasilju. Pesmi preveva ekstatična svoboda, ki govori, da sprememba je mogoča, če si jo le drznemo zamisliti si. Pesniški jezik je nadrealistično sanjski, prestopa mejo med življenjem in neživljenjem in Tanja Badalič Volk ta občutek svobode skozi vso zbirko krepi z elementi refleksivnosti, resignacije, razočaranosti, pa tudi muhavosti in humorja.

Razraščanja so pesniška zbirka, ki bo bralcem dala misliti. Avtorica ima neznansko močan arsenal podob, bralca z njimi zasuje, da se med branjem v trenutku znajde na gozdni jasi ali morda celo na gori. Občutek imamo, da si avtorica pesmi sploh ne lasti, ampak se je le znašla med njimi in je skupaj z nami v tej pesniški zbirki le gostja.”

– Katja Šifkovič za Radio Ars (Oddaja S knjižnega trga, 20.2.2023)

Za pokušino

• pesem Lišaji (Animot)
• pesmi Navadna medenika (je ni v zbirki) in Navadna krvenka (Animot)
• kratek pogovor z avtorico in pesmi Zelje (je ni v zbirki) ter Rdeči dren (Animot)
• pesmi Navadni netresk, Granatno jabolko in Šentjanževka (LUD Literatura)

Kolofon

Tanja Badalič Volk: Razraščanja

knjižna zbirka: Animot

urejanje: Anja Radaljac in Aljaž Krivec

spremna beseda: Anja Radaljac

lektura: Ana Korošec

oblikovanje platnic: Nea Likar

Oblikovanje in prelom: PikaVejica

izdajatelj, kraj in leto izdaje: KID Animot, Celje, 2022

za založbo: Anja Radaljac

Za finančno podporo ob izdaji knjige se zahvaljujemo spletni trgovini https://vegansko.si/